Minimalna plača trenutno znaša 1203 evre bruto. Če bi minister za delo Luka Mesec upošteval zakonski minimum in pričakovanja delodajalskih združenj, bi se zvišala za 50 evrov bruto, če bi upošteval sindikate, pa bi se bruto minimalna plača zvišala za 90 evrov.

Mesec je dejal, da si mora Slovenija, če ne želi, da ljudje bežijo v tujino zaradi prenizkih plač, prizadevati za ustrezno rast plač. "V naših plačnih sistemih moramo uveljaviti načelo enka je minimalka. Minimalna plača mora postati izhodiščna plača tako v javnem sektorju kot v zasebnem, saj so na vseh ravneh številne plače pod minimalno," so njegove besede na posvetu povzeli na ministrstvu za delo. Socialne partnerje je pozval k dialogu o novem plačnem modelu.

Dokončno odločitev glede letošnje uskladitve minimalne plače bo ministrstvo v imenu vlade sporočilo na začetku prihodnjega tedna.

Neuradno naj se zaradi evropskih omejitev tudi vlada ne bi nagibala k uskladitvi minimalne plače, ki bi presegla decembrsko letno inflacijo. Mesec bo opravil še posvet na vladi in nato objavil odločitev. Stališča v koaliciji so po informacijah STA-ja različna. V Levici naj bi se tako zavzemali za večji dvig minimalne plače kot v Gibanju Svoboda in SD-ju.

"Dali so si duška na eni in na drugi strani"

Število prejemnikov minimalne plače sicer ni znano, saj se podatki ne zbirajo že več let. "Mogoče vas bom presenetila, ampak skoraj si upam trditi, da minimalnih plač v Sloveniji ni zelo veliko, je pa veliko osnovnih plač, ki so pod minimalno plačo," je za Radio Slovenija dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

V tem primeru morajo delodajalci zaposlenim plačevati razliko do minimalne plače. Po današnjem srečanju je Jerkič povedala, da so predlog o 7,5-odstotnem zvišanju podprle vse sindikalne organizacije. Socialni partnerji so, kot pričakovano, izmenjali stališča, soglasja pa ni bilo, je dodala.

Po informacijah so iz sindikalnih vrst prišli tudi še ambicioznejši predlogi o dvomestnem dvigu minimalne plače, o njeni uskladitvi s povprečno lansko inflacijo, o uskladitvi, kakršna je bila letos določena za pokojnine.

Delodajalci so se medtem zavzeli, da se minimalna plača uskladi v skladu z zakonskim minimumom, torej z letno inflacijo v decembru, ki je znašala 4,2 odstotka, je povedal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.

Kot je poudaril, se tudi v Sloveniji kaže padanje inflacije, "tako da ni razlogov, da bi minimalno plačo usklajevali za več, kot je znašala decembrska letna inflacija".

Na vprašanje, ali je bil sestanek konstruktiven, je Gorenšček odgovoril, da so si, glede na to, da so se sešli po dolgem času, "dali duška na eni in na drugi strani". "Bili smo zelo zgovorni in polni domišljije, kaj bi kdo rad, mislim, da je bila tudi debata primerno dolga, minister je vedel, kdaj jo je treba končati," je strnil.

Sorodna novica Sindikati predlagajo, da se minimalna plača dvigne za 7,5 odstotka

Štrukelj spomnil na obljubo premierja

Na osnovno plačo je vezana tudi vrednost dodatkov – nižja je osnovna plača, nižji so dodatki. Ob tem je treba poudariti, da tudi država v vlogi delodajalca veliko zaposlenim še vedno doplačuje razliko do minimalne plače.

"Opozarjamo na javno izrečeno obljubo predsednika vlade, da v javnem sektorju nihče ne bo imel plače pod minimalno plačo," je pri tem spomnil sindikalist Branimir Štrukelj.

Številni delodajalci pa že razumejo, da mora plača odražati dostojno plačilo za opravljeno delo. V družbi Spar Slovenija doplačil do minimalne plače ni.

"Meni ni bilo nikoli jasno, zakaj je sploh mogoče, da obstaja tarifni razred, ki je pod minimalno plačo, to je absurd. Mi imamo cilj, da bi še precej zmanjšali število minimalnih plač," je dejal glavni izvršni direktor David Kovačič.

Doplačevanja do minimalne plače ne razume niti direktor družbe Emil Frey Jožko Tomšič. "Razumem, da je plača minimalna, ne more pa biti doplačilo do minimalne. To mislim, da je nekaj, kar v današnjem svetu ne bi smelo biti," je opozoril.

Znesek minimalne plače določi minister

Pri izračunu minimalne plače se od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

Ob tem se minimalna plača enkrat letno uskladi še najmanj z letno rastjo cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi z drugimi parametri – gibanjem plač, zaposlenosti in gospodarske rasti.

Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.