Holokavst, znan tudi kot šoa, je bil genocid nad evropskimi Judi med drugo svetovno vojno. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti ter njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma okoli dve tretjini evropskih Judov, večinoma s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v številnih koncentracijskih taboriščih.
V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti pobili več kot milijon ljudi, zadnje še tik pred osvoboditvijo taborišča, 27. januarja 1945, ko so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili taboriščnike. Ta datum je z resolucijo ZN-a leta 2005 postal mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
Predsednica republike Slovenije Nataše Pirc Musar je v poslanici ob spominskem dnevu zapisala, da je med žrtvami holokavsta več kot šest milijonov ubitih Judinj in Judov, ob tem pa so bili žrtve tudi številni preživeli, a usodno zaznamovani. Kot je opozorila, gre za nedolžne ljudi, "ki niso želeli vojne in nikomur niso želeli smrti, a jih je vseeno pokosil srp sovraštva, ki se je širil tudi na druge ljudi".
Ob tem je spomnila, da je 10. decembra minilo tri četrt stoletja od sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic – "pravnega svetega grala, ki bi ščitil ljudi in njihovo dostojanstvo pred grozotami, storjenimi do tedaj". Pa vendar po svetu divja največ spopadov po drugi svetovni vojni, je poudarila in kot nedopustno ocenila, da zaradi njih še vedno najbolj trpijo nedolžni ljudje, ki si želijo le miru.
"Takšno teptanje človečnosti in groba ignoranca humanitarnega prava pa je tudi globoko nespoštljiva do vseh žrtev holokavsta in vojn ter preživelih, katerih sporočilo je preprosto in jasno: nikoli več vojne," je zapisala in dodala, da bo vedno verjela, da je na svetu več dobrih ljudi kot tistih, ki med nami na različne načine širijo zlo.
V koncentracijskih taboriščih med vojno skoraj 60 tisoč Slovenk in Slovencev
Slovensko zunanje ministrstvo je spomnilo, da se v Sloveniji ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta spominjamo tudi slovenskih žrtev. V koncentracijska taborišča je bilo med vojno namreč odpeljanih 58.522 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da lahko z veliko zaskrbljenostjo vidimo, da obljuba "nikoli več" ni izpolnjena.
"Zato je naše stališče jasno: le močan sistem mednarodnega prava, zlasti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, je zagotovilo za mir in varnost v svetu," je sporočila in poudarila potrebo po aktivnem preprečevanju negativnih družbenih procesov, vključno s sovražnim govorom, ki lahko vodijo do množičnih grozodejstev.
Po Sloveniji ta konec tedna številni spominski dogodki
Ta teden se je v znamenju obletnice v EU-ju, ZN-u in Sloveniji že zvrstila paleta dogodkov, ki se bodo nadaljevali tudi konec tedna. V imenu predsednice republike je v petek gardna enota Slovenske vojske položila venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi, ki je največje tovrstno pokopališče v Sloveniji in je kot tako spomeniško zaščiteno.
Danes bo na sporedu voden ogled po Judovskem kulturnem centru Ljubljana in sinagogi, kjer je bila septembra lani odprta prva stalna muzejska razstava, posvečena holokavstu, v Dravogradu so pripravili voden ogled po razstavi Gestapovski zapori. Ob tem bo februarja v Pomurskem muzeju Murska Sobota na ogled potujoča razstava Tu se je smrt utrudila do smrti ... avtorja Borisa Hajdinjaka.
V nedeljo bo spominska slovesnost v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije potekala v Centru urbane kulture Kino Šiška. Slavnostna govornica bo zunanja ministrica Fajon.
Slovenskim žrtvam holokavsta je sicer posvečen tudi 26. april. Na ta dan leta 1944 so namreč nacistični okupatorji začeli množično deportirati člane takrat najštevilnejše judovske skupnosti na slovenskih tleh, ki je živela v Prekmurju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje