Medtem ko direktorji javnih zdravstvenih ustanov pripravljajo načrte za organizacijo dela po 1. marcu, ko bodo tistim zdravnikom, ki so se za to odločili, začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, je vlada v ponedeljek sprejela prve ukrepe za ohranitev delovanja javnega zdravstvenega sistema. Na njihovi podlagi bodo lahko, denimo, direktorji javnih ustanov zdravnike razporedili v izmene.

Sorodna novica Vlada bi po 1. marcu uvajala izmensko delo. Fides: Za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela.

Zdravniški sindikat Fides sicer opozarja, da bo to le še poslabšalo dostopnost zdravstvenih storitev. Predsednik Fidesa Damjan Polh je na novinarski konferenci po dogodku, na katerem je potekala razprava o evropskem delovnem času in odnosu držav EU-ja do zdravniškega poklica, dejal, da na vladni strani stavijo na "zavlačevanje in utrujanje" in mislijo, da bo sindikat "zlomili".

Opozoril je, da je število zdravnikov omejeno. "Če boste dali zdravnika iz dežurstva v izmeno, bo neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotovljeno, ampak za izmeno, v kateri bo opravljeno isto delo kot v dežurstvu, bo potrebnih 50 odstotkov več zdravnikov," je poudaril. Kot je dejal, so se zdravniki za umik soglasij za nadurno delo odločili, da bi opozorili, da jih je premalo in da s čezmernim nadurnim delom držijo "krhek javni zdravstveni sistem pokonci".

Znova je bil kritičen tudi do zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel. Kot je dejal, je bilo prvo, kar je dejala po tem, ko je prevzela vodenje zdravstvenega resorja, da se s Fidesom ne bo ukvarjala. "Že takoj nam je dala vedeti, da bo te stvari potlačila in jih dala na stran ter da se bodo z njimi ukvarjali drugi," je dejal. "To pomeni, da se težav v zdravstvu ne loteva resno," je dejal.

Stavko Fidesa podpirajo tudi v organizaciji FEMS in hrvaški kolegi

Podporo stavki Fidesa je po dogodku, na katerem je potekala razprava o evropskem delovnem času in odnosu držav EU-ja do zdravniškega poklica, je izrekel tudi član upravnega odbora Evropske federacije zaposlenih zdravnikov (FEMS) Jean-Paul Zerbib.

Na novinarski konferenci je opozoril na kadrovske stiske v slovenskem zdravstvenem sistemu. Dejal je, da se s to težavo spopadajo tudi nekatere druge evropske države, a ob tem dodal, da Slovenija za reševanje problematike ne stori dovolj. "Če se bo tako tudi nadaljevalo, obstaja veliko tveganje, da bodo številni zdravniki odšli v države, kjer so plače in delovne razmere boljše," je dejal.

Podporo stavki Fidesa je izrekla tudi predsednica Hrvaškega zdravniškega sindikata Renata Čulinović Čaić. Kot je dejala, so bili pred kratkim v podobnem položaju tudi hrvaški zdravniki, zato lahko položaj, v katerem se je znašel Fides, razumejo. "Razumemo, da so morali začeti stavko, ker vlada očitno ne sliši, ne želi slišati ali ne razume razlogov za to stavko," je dejala. Poudarila je, da je želja zdravnikov v vseh državah predvsem ta, da zdravijo. "Nihče od nas ne želi stavkati. A ko se znajdemo v situaciji, v kateri ni razvidno, koliko zdravnikov primanjkuje, koliko nadur je opravljenih, koliko se dela nad normalnim, človeškim obsegom, potem se zdravniki morajo odzvati," je poudarila.

"Stavka pomeni za zdravnike veliko breme in res zadnji izhod, kadar želimo nekatere stvari spremeniti. Po drugi strani pa gre za kamenček v nizu sprememb, ki jih moramo v Sloveniji narediti zaradi zaostanka v organizaciji dela slovenskega zdravstva, pa tudi zaradi tega, ker spremembe v epidemiologiji, patologiji in medicinski tehnologiji terjajo spremembe za prihodnost," pa je na novinarski konferenci po dogodku Fidesa dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. "Mislim, da je vsem državljanom v interesu, da se vsi ti kamenčki sestavijo in da se na vseh področjih v Sloveniji naredi napredek – eden od njih so stavkovne zahteve oz. ureditev socialnega položaja zdravnikov," je dodala.

Ministrica: Mislim, da je vladna ponudba velikodušna

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je na očitke Fidesa odzvala v izjavi za javnost, ob čemer ni sprejemala novinarskih vprašanj. Spomnila je, da bo "nekaj zdravnikov" s 1. marcem umaknilo soglasja za nadurno delo, zato se je vlada morala odzvati z nekaj ukrepi, ki se nanašajo na izmensko delo, stalno pripravljenost, v nekaterih primerih skupno lokacijo dežurnega mesta, usmeritve glede preklica soglasij; in s temi ukrepi zagotovila, da bo zdravstveni sistem lahko deloval "kolikor toliko nemoteno". Ministrica verjame, da bodo vodstva zdravstvenih zavodov te ukrepe uresničila, saj so prav ona tista, ki so te ukrepe predlagala. Dodala je, da imajo čisto vsi ti ukrepi zakonsko podlago.

Očitki Fidesa, da se vlada ne pogaja, da ni odzivna, ne držijo, pravi Valentina Prevolnik Rupel. Obe strani sta se velikokrat srečali tako formalno kot neformalno, se pogajali in opravljali razgovore. Vlada se pogaja s celotnim javnim sektorjem, krovna pogajanja so potekala v ponedeljek, stebrna bodo v sredo.

Vlada je Fidesu dala ponudbo, ki je po mnenju zdravstvene ministrice velikodušna. A če hočemo doseči sporazum oziroma najti rešitev, se morata pogajati obe strani, tako vlada kot Fides, je nadaljevala. Fides je pozvala k zamrznitvi stavke in udeležbi na stebrnih pogajanjih.

Z vladne strani se nadaljujejo pozivi k zamrznitvi stavke

"Ti ukrepi izhajajo iz tega, kar nam povejo direktorji javnih zdravstvenih zavodov, s katerimi se redno srečujemo. Potencialne težave, ki jih navajajo, smo s temi ukrepi naslovili – da imajo možnost organizacije dela v turnusni obliki, da je treba pogledati tista dežurna mesta, kjer so obremenitve tako nizke, da bi lahko delo izvajali v obliki pripravljenosti na delo," pa je v ponedeljkovih Odmevih Televizije Slovenija povedal državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu Denis Kordež. Ob tem je znova ponovil poziv sindikatu Fides k zamrznitvi stavke. "Ker so v tem celotnem procesu prav pacienti tisti, ki so najšibkejši člen in ob tem najbolj in nepotrebno trpijo," je poudaril.

"Pacienti, ki prihajajo ves čas v našo oskrbo in ki so deležni skrbne in strokovne oskrbe, vidijo, da sistem deluje in da dobijo vse, kar potrebujejo. Je pa obseg vseh storitev omejen, saj so težave sistemske, kadra je premalo, tega nikakršen administrativni ukrep ne bo mogel rešiti – storitev bo manj. Vlada bi morala enkrat jasno povedati državljanom, da sistem lahko zagotovi samo določen obseg storitev, ne pa vseh, kar lažno obljublja," pa je državnemu sekretarju odgovorila sindikalna zaupnica Fidesa v bolnišnici Celje Mateja Grat.

Obe strani trdno na svojih bregovih

Na vladni strani so sicer prepričani, da bi lahko s Fidesom, če bi sindikat zamrznil stavko in pristopil k intenzivnim pogajanjem, v 14 dneh dosegli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, in bi to lahko končali tudi s podpisom.

Sorodna novica URI Soča: Zdravniki obžalujejo težave invalidov, a bodo še naprej upoštevali zakon o stavki

"Sindikat želi najprej razrešiti stavkovne zahteve, nato pa se seveda tudi pogajati v okviru stebra za zdravstvo in rešiti delovne razmere za vse zaposlene v zdravstvu. Menimo, da zamrznitev zato ni prava pot, ker že v prejšnjih sporazumih in v danih zavezah vlade iz januarja 2023 smo mi nekako prekinili svoje dejavnosti in dali vladi celo leto časa, se pravi, da je imela zamrznjen čas, eno leto, in ni pristopila k aktivnim pogajanjem in reševanjem težav, s katerimi je bila jasno seznanjena," je ob tem opozorila Mateja Grat in dodala, da je Fides stavko napovedal kot "izhod v sili". "In do zdaj vlada še vedno ni izkazala kakšne pomembnejše večje dejavnosti pri reševanju naših zahtev," je dejala.

V sredo se bodo sicer nadaljevala stebrna pogajanja, kamor predstavniki Fidesa ne prihajajo. "Prva stvar, ki jo moram jasno poudariti, je, da so pogajanja dvostranski akt. In trmasto vztrajanje zgolj na eni točki ne pomeni sodelovanja. Lahko sedimo 10 ur, pa tako ne bomo prišli do kompromisa," je Fidesu očital Kordež. "Tudi vlada trmasto vztraja na svoji poti in s svojimi stebrnimi pogajanji, ki do zdaj niso pripeljala nikamor," pa je na to odgovorila Mateja Grat. Dogovor med obema stranema glede na slišano tako v kratkem ni pričakovan.

V ptujski bolnišnici težave pričakujejo predvsem na manjših oddelkih

V zdravstvenih domovih in bolnišnicah se medtem pripravljajo na zaostritev kadrovske stiske, ki jo pričakujejo po 1. marcu. V ptujski bolnišnici zaradi dopustov in odsotnosti največ težav pričakujejo na manjših oddelkih. Umik soglasij za nadurno delo bodo najbolj občutili na kirurškem oddelku, kjer je soglasja umaknilo največ zdravnikov, že do zdaj pa je tam odpadla več kot polovica programa, je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Saška Jazbec.

Sorodna novica Stavkovni zbor na UKC-ju Ljubljana: po 1. marcu lahko zmanjka kadra v specialističnih ambulantah

"Težko rečemo od dneva do dneva, ker bodo urniki zelo variirali, ampak lahko se zgodi, da bomo kdaj tudi brez rednega programa," je ob tem opozoril strokovni direktor Splošne bolnišnice Ptuj Teodor Pevec. Manj težav pričakujejo v ptujskem zdravstvenem domu. Tam se je nadurnemu delu odpovedalo devet od 20 družinskih zdravnikov. "Ker nas je kar veliko, nam je skupaj s koncesionarji dejansko uspelo narediti razpored tako, da ne kršimo zakonodaje," je pojasnila direktorica ZD-ja Ptuj Metka Petek Uhan.

V mariborskem UKC-ju pa bo ob 30-odstotnem umiku soglasij največ težav tam, kjer že zdaj primanjkuje zdravnikov. "Računajo, da bodo lahko delali v skladu z normativi, ki so še sorazmerno visoki v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci. Računajo, da se ne bi zgodilo to, da bi se zaradi zmanjšanega števila povečala intenzivnost dela," je ob tem dejal vodja sindikata Fides v UKC-ju Maribor Boris Rižnar.

ZD Gornja Radgona: Obremenjuje se že preobremenjene

Zdravniki Zdravstvenega doma Gornja Radgona so s pismom opozorili na pomanjkanje kadrov na pediatriji in družinski medicini v njihovem ZD-ju. Kadrovska stiska bo po njihovih besedah, ne glede na stavko, vplivala na dostop do zdravstvenih storitev. Direktor Joža Primožič odgovarja, da je stanje začasno in da iščejo rešitve. Največja težava je pomanjkanje družinskih zdravnikov, ki poleg ambulant družinske medicine pokrivajo tudi nujno medicinsko pomoč. Trenutno imajo le tri specialiste družinske medicine in dve specializantki, ki pa bosta kmalu odšli. Takšna kadrovska zasedba tudi brez odpovedi soglasij za nadurno delo ne zdrži bremena, poudarjajo in dodajajo, da preobremenjeni in posledično nezadovoljni zdravniki odhajajo. Stanje je po njihovih navedbah posledica desetletij neustrezne politike na področju medicine na ravni države.