Arabskim državam ni uspelo pridobiti takojšnje podpore za sprejetje izjave. Rijad Mansur, palestinski veleposlanik v ZN-u, je po izrednem zasedanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, dejal, da je 14 od 15 držav članic podprlo izjavo, ki jo je predlagala Alžirija. Izjave kot edina država niso podprle ZDA, je poročala Al Džazira. Na novinarsko vprašanje, zakaj, je namestnik ameriške veleposlanice v VS-ju Robert Wood odgovoril, da "nimamo vseh dejstev na terenu – to je težava".

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v četrtek pozval k učinkoviti neodvisni preiskavi. Guterres je v govoru v Saint Vincentu in Grenadinah pred regionalnim vrhom dejal, da je "pretresen" zaradi najnovejše epizode v vojni z Izraelom, v kateri je bilo po navedbah palestinskih oblasti od oktobra letos ubitih že več kot 30.000 civilistov, velika veličina med njimi so ženske in otroci.

Guterres je v odgovoru na vprašanja o neuspehu nedavne resolucije Varnostnega sveta, s katero so si prizadevali za ustavitev ognja, dejal, da so se geopolitične razlike še povečale in so "spremenile pravico veta v učinkovito orodje za ohromitev delovanja Varnostnega sveta".
"Popolnoma sem prepričan, da potrebujemo humanitarno prekinitev ognja ter brezpogojno in takojšnjo izpustitev talcev in da moramo imeti Varnostni svet, ki bo sposoben doseči te cilje," je dejal Guterres. Na nesprejetje četrtkove izjave se Guterres še ni odzval.

Pozivi tudi v Bruslju, Berlinu in Parizu

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta pozvala k neodvisni preiskavi. "Nujno potrebujemo prekinitev ognja, da bi humanitarna pomoč, ki jo zagotavljajo ustrezno financirane specializirane agencije, kot je agencija ZN-a za pomoč palestinskim beguncem UNRWA, dosegla civiliste," je dejal. "Treba je storiti vse, da se razišče, kaj se je zgodilo, in zagotovi preglednost," je von der Leyen zapisala na družbenem omrežju X.

Pozivu so se pridružili tudi v Parizu in Berlinu. "Zaprosili bomo za pojasnila in potrebna bo neodvisna preiskava, ki bo pokazala, kaj se je zgodilo," je dejal zunanji minister Stephane Sejourne za televizijo France Inter. Zatrdil je, da Francija ne bo uporabljala "dvojnih standardov" za konflikt na Bližnjem vzhodu. "To velja, ko Hamas označimo za teroristično skupino, vendar pa moramo tudi stvari imenovati s svojim imenom, ko se v Gazi
dogajajo grozodejstva," je povedal. Če bi preiskava ugotovila, da je bilo izraelsko streljanje vojni zločin, potem "očitno to postane stvar pravosodja", je dodal. "Izraelska vojska mora v celoti raziskati, kako je lahko prišlo do množične panike in streljanja," pa je na omrežju X sporočila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je, kot je zapisala, ob poročilih iz Gaze pretresena. Pri tem je prav tako pozvala k humanitarni prekinitvi ognja v Gazi.

WHO: Oskrba s hrano je bila prekinjena namerno

"Ljudje v Gazi tvegajo svoja življenja, da bi našli hrano, vodo in druge zaloge zase in za svoje otroke, takšna je stopnja lakote in obupa med trajajočimi izraelskimi napadi," je novinarjem v Ženevi danes dejal tiskovni predstavnik WHO-ja Christian Lindmeier. "Tukaj je prava katastrofa," je dodal.

Lindmeier je opozoril, da je sistem v Gazi "na kolenih, več kot na kolenih". Po njegovih besedah so bile vse ključne oskrbovalne poti v Gazi bolj ali manj prekinjene.

"Oskrba s hrano je bila prekinjena namerno. Tega ne smemo pozabiti," je dejal Lindmeier.

Napad med čakanjem na pomoč

Napad se je zgodil v četrtek zjutraj, ko se je na krožišču Nabulsi na jugozahodnem robu mesta Gaza zbrala velika množica Palestincev, da bi tam prejeli humanitarno pomoč, ki so jo tja pripeljali tovornjaki. Po navedbah prič je izraelska vojska začela streljati na zbrano množico. Hamas je za napad okrivil izraelsko vojsko in jo obtožil, da je zagrešila "grozljiv pokol, kakršnega v zgodovini vojnih zločinov še ni bilo". Izraelska vojska je v izjavi potrdila, da je streljala na skupino Palestincev, pri čemer so kot povod navedli, da so se jim nekateri zbrani Palestinci začeli "nevarno približevati" in da so se vojaki počutili ogrožene.

MZEZ obsodil četrtkov napad

Številne države, Francija, Španija, Portugalska, Katar, Savdska Arabija, Jordanija, Egipt in Slovenija, so obsodile napad, v katerem je po navedbah palestinskih oblasti umrlo 112 ljudi, 760 ljudi je bilo ranjenih. "Obsojamo današnji napad v Gazi, v katerem je bilo ubitih ali ranjenih več sto lačnih civilistov, ki so iskali hrano v tovornjakih s humanitarno pomočjo," so na družbenem omrežju X zapisali na slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve

(MZEZ). Ob tem so zapisali, da je dostop do hrane in osnovnih storitev civilnega prebivalstva obveznost v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in da so vse kršitve v zvezi s tem nesprejemljive, prepovedane in v nasprotju z začasnimi ukrepi meddržavnega sodišča. "Ponavljamo poziv k takojšnjemu premirju, zaščiti civilistov in zadostni dostavi humanitarne pomoči po vsej Gazi," so še dodali.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes izjavil, da ga je razjezilo streljanje na več kot 100 Palestincev, ki so v Gazi iskali humanitarno pomoč, ter zahteval "resnico in pravico" glede vloge izraelskih vojakov v incidentu. "Izrekam globoko ogorčenje nad podobami, ki prihajajo iz Gaze, kjer so izraelski vojaki napadli civiliste. Najostreje obsojam to streljanje in pozivam k resnici, pravičnosti in spoštovanju mednarodnega prava," je Macron zapisal v objavi na omrežju X.

Palestinske frakcije na pogovorih o enotni vladi v Moskvi

Medtem se v Moskvi danes začenjajo pogovori več deset predstavnikov palestinskih frakcij, med njimi so predstavniki Fataha in Hamasa. Cilj pogovorov je iskanje poti do enotne palestinske vlade. Generalni sekretar Palestinske nacionalne iniciative Mustafa Barguti je dejal, da pogovori potekajo v ozračju velike odgovornosti. "Še nikoli nisem videl vzdušja tako blizu enotnosti, kot je danes," je dejal. "Mislim, da je to predvsem zato, ker ljudje čutijo odgovornost po vseh teh pobojih naših ljudi."