Sindikati in vlada tudi po današnjih pogajanjih ostajajo vsak na svoji strani igrišča, je bil po poročanju Radia Slovenija slikovit sindikalist Branimir Štrukelj, vendar zdaj vsaj vedo, do kam seže polje pogajanj. Dogovorili so se, da se bodo pogajali o vladnem predlogu nove plačne lestvice.

Težavo pa predstavlja vladni predlog, po katerem bi bila plačna reforma uveljavljena v petih letih, kar so sindikati zavrnili. Nujna je tudi vsakoletna uskladitev z inflacijo, meni sindikalist Jakob Počivavšek.

"Neusklajevanje plačne lestvice pomeni, da glede na to, da se minimalna plača vsako leto zvišuje, najmanj za stopnjo inflacije, da bi imeli že takoj v naslednjem letu plačni razred ali dva ali mogoče še kaj več, odvisno od uskladitve, pod minimalno plačo," je za Radio Slovenija dejal Počivavšek.

"Pogajalci so rešili tudi težavo obravnave zaposlenih v plačni skupini J, ki bodo predmet uvrščanj v plačna razmerja znotraj plačnih stebrov. Važno je, da zdaj J-ji postanejo odgovornost za resorje, ker zdaj niso bili, tako rekoč nihče ni bil odgovoren za njih," je dejal Branimir Štrukelj.

"Sindikalna stran je prišla s protipredlogom, seveda ta predlog takoj na prvo žogo za vladno stran seveda ni sprejemljiv, ampak to so pogajanja, o tem bodo potekala ta pogajanja v naslednjih dneh in tednih," pa je po pogajanjih dejal minister za finance Klemen Boštjančič.

Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala čez teden dni, ko naj bi vladna stran sindikatom podrobneje pojasnila izračune finančnih posledic plačne reforme in odprave plač.

Poudaril je, da imata oba predloga, ki ju je prejšnji teden dala vlada na mizo, zelo visoke javnofinančne posledice. Neki okvir je in manevrski prostor, ki ga imajo, je to obdobje implementacije dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij, česar tudi ne skrivajo, je dejal. Časa ni več veliko in s tega vidika tudi vladni predlog nima prav veliko manevrskega prostora, je po poročanju STA-ja dejal minister.

Sorodna novica Vlada sindikatom predstavila nov predlog za odpravo plačnih nesorazmerij

Ob tem pa je dodal, da se je vlada lotila prenove plačnega sistema tako s ciljem odprave plačnih nesorazmerij kot tudi s ciljem izboljšati učinkovitost javnega sektorja. Na sindikalni strani so sicer po Počivavškovih besedah ukrepe, ki jih je vladna stran prejšnji teden predlagala kot "neko kompenzacijo za prenovo plačnega sistema in odpravo plačnih nesorazmerij", zavrnili.

Sicer pa je vladna stran vztrajala pri določitvi letošnjega regresa za letni dopust v vrednosti minimalne plače. Sindikati so si namreč želeli, da bi se dogovorili o višjem regresu. Ta bo sicer izplačan tri mesece prej kot običajno, že ta mesec. Boštjančič je ponovil, da ne zavračajo možnosti, da se še zgodi kakšna sprememba, predvsem za tiste z najnižjimi plačami, a čas za to je do konca junija in na vladni strani to povezujejo s siceršnjimi pogajanji, ki potekajo.

Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala čez teden dni, ko naj bi vladna stran sindikatom podrobneje pojasnila izračune finančnih posledic plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij.

Sorodna novica Sviz zadovoljen, policisti in gasilci ne, za zdravstvene delavce pogajanja konstruktivna

Vlada svoj predlog predstavila pred tednom dni

Nov predlog odprave plačnih nesorazmerij je vlada sindikatom javnega sektorja predstavila pred tednom dni, kaj predlog pomeni za posamezna delovna mesta javnih uslužbencev, pa so nato podrobneje pogledali v sklopu stebrnih pogajanj preteklo sredo.

Vsebine predloga sicer na vladi javnosti uradno niso razkrili. Po informacijah, ki so se pozneje pojavile v javnosti, naj bi vključeval dve različici: po prvi bi najnižji plačni razred določili v vrednosti minimalne plače iz leta 2022, po drugi bi za izhodišče vzeli letošnjo minimalno plačo.

Razmerja med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju na novi plačni lestvici bi zmanjšali z do zdaj predvidenih 1:7 na 1:6, implementacijo plačne reforme bi predvideli v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo.

Kot je poročala Televizija Slovenija, želi vlada omejiti število zaposlenih v javnem sektorju, ki bi napredovali, skrajšala pa bi tudi letni dopust, saj delavcu po 50. letu starosti ne bi več pripadalo dodatnih pet dni dopusta, temveč le trije dnevi po 55. letu.

Vlada želi ob tem regres za letni dopust ohraniti v znesku minimalne plače, torej približno 1250 evrov, sindikati pa vztrajajo pri 1500 evrih. Po neuradnih informacijah vlada dopušča možnost, da bi višji regres dobili tisti, ki zaslužijo najmanj.

Vladni predlog se nanaša tudi na vrednost povračila stroškov prevoza na delo in z dela, ki bi se z desetih odstotkov cene bencina znižali na osem odstotkov. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov.