V Sežani so današnji dan razglasili za občinski kulturni praznik, ki ga prav letos praznujejo prvič.

Osrednji dogodek praznovanja je bila premiera multimedijske predstave Vlak 1 2 3 v bodočnost, ki je nastala v sodelovanju Kosovelovega doma Sežana in Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Predstavo si je ogledala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je v Tomaju poklonila prenovljenemu spomeniku Srečku Kosovelu, obiskala pa tudi Kosovelovo domačijo. Kosovelove pesmi po njenih besedah nosijo univerzalno sporočilo.

Kako ostati velik človek
Kosovelove pesmi odražajo prodornega duha časa, odzival se je na pomembne tokove v poezije, je o pomenu Kosovela dejala ministrica. "Poznamo ga kot konstruktivista, po drugi strani pa kot globokega misleca, humanista, človeka, ki je sicer umrl izjemno mlad, pri 22 letih, vendar nam do danes njegove pesmi sporočajo univerzalno sporočilo, kako se spopadati, živeti v svetu in ostati velik človek."

Čeprav se je svet v tem času spremenil, glavna vprašanja človeštva in človeka ostajajo enaka - kakšno je naše mesto v tem svetu, kako lahko skupaj bivamo kot skupnost, kako smo lahko v njej dobri, solidarni in delamo za prihodnost. To je v takšnem ali drugačnem pesniškem jeziku nagovarjal Kosovel in to so tiste stvari, ki nagovarjajo vsako nadaljnjo generacijo, tudi današnjo, je prepričana ministrica.

Izhodišče za predstavo so bile Kosovelove besede, da je treba Evropo graditi na temeljih človečnosti. Od tod so izhajali avtorja scenarija Rafael Vončina in Mateja Kralj ter režiserka Jasmin Kovic.

V predstavi Kosovel kot človek 20. stoletja nagovarja gledalca z začetka 21. stoletja, pravi Mateja Kralj. Na eni strani je vlak, ki drvi po začrtanih tirnicah, kot storilnostno naravnana družba pohlepa in razvoja. Na drugi strani je upanje, da bo človek spregledal in šel na bolj konstruktivno pot, je pojasnila zamisel. Kosovel se postavi v bran malemu človeku in proti dvoličnosti družbe, pa o predstavi pove Rafael Vončina.

Človek in umetnost
Režiserka Jasmin Kovic upa, da bo predstava peljala gledalca naravnost do Kosovelove misli in njegove mladostne drznosti. Da bi to dosegli, so združili vse medije – avtorsko glasbo Aleksandra Ipavca, avtorske video posnetke umetnice Sybil Calligaris in besede Srečka Kosovela. Osebi na odru sta on, človek, in ona, umetnost. Upodobila ju bosta Matej Zemljič in Marta Fabris. Družbo predstavlja skupina statistov in plesalcev pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa.

Kosovel je bil izreden poznavalec človeške narave, ta pa se od časa, ko je ustvarjal, ni spremenila, in gledalec bo razumel svarilo v luči današnjih dogodkov, še meni režiserka.

V Sežani so se za nov občinski praznik odločili lani, njegovo praznovanje pa so predvideli v času med Kosovelovim rojstvom in smrtjo – med 18. marcem in 27. majem.

Glasnik humanizma tudi za 21. stoletje
V nagovoru pred premiero je ministrica dejala, da so mladega Kosovela "bistre in zvedave misli" vodile iz Tomaja v Ljubljano, Trst, v svet, v katerem je izkusil marsikaj, tudi lakoto in mraz.

"A odpiranje v svet je ne glede na vse nujno in potrebno, kajti sebe ne moremo poznati in razumeti, če ne poznamo tudi zgodbe drugih ljudi in drugih svetov," je dejala Vrečko.
Spomnila je tudi na trditev sociologa Claudea Levi-Straussa - da bo 21. stoletje stoletje humanistike ali pa ga sploh ne bo -, ki je po njenem mnenju na mestu še danes, "ko na vsakem koraku opažamo regresije in grobe posege v osnovne človekove pravice in dostojanstvo". To po njenem mnenju kliče po še več humanizma in še več branja Kosovela.

Dolžnost umetnika je ustvarjati
Kosovela se bodo spomnili tudi v Ljubljani. V knjigarni založbe Sanje bodo izvedli pogovor in branje ob izidu knjige njegovih esejev Pesnikovo poslanstvo. Ta prinaša Kosovelova pisma, eseje, zapiske in razmišljanja o poeziji, umetnosti, kulturi in družbi ter o ustvarjalnosti, vlogi in poslanstvu pesnika, intelektualca oziroma nasploh človeka v družbi.

Tudi v Pesnikovem poslanstvu je, kot pišejo v založbi, mogoče zasledovati pesnikovo subtilno nihanje med avantgardizmom in tradicionalizmom, med revolucionarno angažiranostjo in solipsizmom. Vselej pa je v njegovih zapisih in njegovi poeziji jasna ena misel: dolžnost umetnika je ustvarjati.

Na predstavitvi zbirke besedil bodo sodelovali Miklavž Komelj, Ana Jelnikar, Nada Vodušek, Andreja Udovč in Rok Zavrtanik, dogodek bodo prenašali tudi v živo na Sanje TV.

Lirik Krasa, velikan avantgarde in borec proti družbenim krivicam
Srečko Kosovel (1904–1926) je ustvarjal v krogu umetnikov slovenske avantgarde na začetku 20. stoletja, v katerem so bili še Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Josip Vidmar, Anton Podbevšek in Marij Kogoj. Povezani so bili tudi prek avantgardističnih revij Tank in Trije labodi, ki sta nastali iz želje umetnikov po lastnih glasilih.

Kosovel je pesnil najprej pod vplivom moderne, zlasti impresionizma, ter opeval motive, kot so kraška pokrajina, mati in smrt. Ker se velik del njegovega ustvarjanja nanaša na Kras, se ga je prijela tudi oznaka lirik Krasa. Pozneje se je usmeril k ekspresionizmu in se pesniško izražal o družbenih krivicah, usodi Evrope in revoluciji.

Med bolj prelomne spadajo t. i. konstruktivistične pesmi, konsi, ki so izšle v zbirki Integrali. V teh kompozicijsko zasnovanih pesmih je uresničil idejo, da sta vsebina in oblika ena celota. Na njegovo ustvarjanje je močno vplivala tudi filozofija. Kosovel je pisal tudi za otroke.

Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani. Kmalu po rojstvu se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani ter se po maturi odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Umrl je po hudi bolezni 27. maja 1926 v Tomaju. Čeprav je bil star komaj 22 let, je njegova literarna zapuščina izjemno velika. Njegova dela so prevedena v različne jezike.