Po Borrellovih besedah je teh prihodkov za tri milijarde evrov na leto.

Kot je po današnjem zasedanju pridružitvenega Sveta EU-Ukrajina povedal Borrell, skupaj z Evropsko komisijo predlaga, da se 90 odstotkov prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja nameni za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF).

Ta denar bi po njegovih navedbah dodali k petim milijardam evrov za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Zunanji ministri EU-ja so namreč v ponedeljek potrdili povečanje EPF-ja za pet milijard evrov, ki bodo v okviru posebnega sklada namenjeni podpori Ukrajini. EPF ni del evropskega proračuna.

Deset odstotkov bi medtem v okviru proračuna EU-ja namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države, je pojasnil Borrell.

"Upam, da bomo lahko hitro dosegli dogovor in bankovce spremenili v orožje. Vaši vojaki se namreč ne morejo bojevati z bankovci. Potrebujejo orožje za obrambo ukrajinskega ljudstva," je povedal na skupni novinarski konferenci z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigaljem.

Šmigalj je poudaril, da je treba odločitev o zasegu ruskega premoženja sprejeti hitro. "Evropa in svet potrebujeta precedenčno odločitev, da bo agresor plačal visoko ceno za uničenje, ki ga je povzročil v Ukrajini," je dejal.

Sprva so hoteli ruska sredstva nameniti za obnovo

Sprva se je sicer v razpravah o uporabi ruskega premoženja, ki so ga članice EU-ja zamrznile v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, omenjalo predvsem, da bi jih namenili za povojno obnovo te države.

Konec februarja pa se je predsednica komisije Ursula von der Leyen v Evropskem parlamentu zavzela za to, da bi prihodke od upravljanja tega premoženja uporabili za skupne nakupe vojaške opreme za Kijev.

Članice so za zdaj sprejele le zakonodajno podlago, ki od finančnih ustanov zahteva, da prihodke, ki nastajajo pri upravljanju ruskega premoženja, označujejo in upravljajo ločeno.

Kremelj: Borrellov predlog ruši temelje prava

Rusija je že ostro kritizirala predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za nakup orožja za Ukrajino.

Kot je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov, gre za rušenje temeljev evropskega in mednarodnega prava.

Ob tem je Peskov poudaril, da bo ta ukrep povzročil ogromno škodo, zlasti za Evropejce. Zagrozil je, da se bodo morali posamezniki in države, odgovorni za to, pripraviti na desetletja kazenskega pregona.

Moskva je že kritizirala zamrznitev ruskih sredstev na Zahodu kot odgovor na vojno v Ukrajini. Po mnenju Rusije gre za kršitev zakonodaje, zato je Moskva že zagrozila s pravnimi ukrepi.

Izplačilo prvih 4,5 milijarde evrov

Evropska komisija je Ukrajini izplačala prvih 4,5 milijarde evrov iz 50 milijard evrov vrednega svežnja makrofinančne pomoči, je povedala von der Leyen. Dodala je, da bo aprila po izpolnitvi pogojev, h katerim se je zavezal Kijev, komisija izplačala nadaljnjih 1,5 milijarde evrov.

Gre za tako imenovano premostitveno financiranje, ki ga omogoča zakonodaja o finančnem instrumentu za Ukrajino.

Podlaga za nadaljnja izplačila iz 50 milijard evrov vrednega svežnja za obdobje 2024–2027 pa bo izvajanje reformnega načrta, ki ga je danes Šmigalj predal predsednici komisije. Načrt, ki po besedah Ursule von der Leyen vključuje reforme in naložbe, je namenjen spodbujanju gospodarske rasti Ukrajine, obenem pa naj bi jo tudi približal Uniji.

Ukrajinski premier je pojasnil, da načrt obsega reforme na skoraj 70 področjih, med drugim strukturne reforme javnega sektorja, številne gospodarske reforme, pa tudi reforme, namenjene gospodarski rasti. Pri tem je omenil področja energetike, logistike, kmetijstva in kritičnih surovin.

Finančni instrument, ki vključuje 17 milijard evrov posojil in 33 milijard evrov nepovratnih sredstev za Kijev do leta 2027, je sicer del revizije dolgoročnega proračuna EU 2021–2027 (MFF), o kateri so se voditelji držav članic EU-ja dogovorili v začetku februarja. Kmalu je sledil še dogovor med državami članicami in Evropskim parlamentom, kar je omogočilo njegovo izvajanje.