Kot je povedal premier Robert Golob, je komisija od zadnjega zasedanja Evropskega sveta v začetku februarja, na katerem so razpravljali tudi o razmerah v evropskem kmetijstvu, predstavila vrsto ukrepov.

"Kratkoročni ukrepi izrazito zmanjšujejo administrativno breme za male kmete, to so vsi tisti, ki imajo kmetijska zemljišča manjša od desetih hektarjev. Takšnih je v Sloveniji kar 80 odstotkov, in to je odlična novica za slovenskega kmeta," je povedal Golob.

Evropska komisija je pretekli teden predlagala, da pri kmetijah, manjših od desetih hektarjev, ne bi preverjali izpolnjevanja pogojev za finančno podporo iz skupne kmetijske politike (SKP), ki so sicer namenjeni varovanju okolja. Golob je izrazil prepričanje, da bodo ti ukrepi sprejeti še v tem zakonodajnem obdobju.

Obenem je poudaril, da je treba poiskati ravnovesje med dolgoročnimi okoljskimi cilji in možnostjo prestrukturiranja kmetijskega sektorja. "Današnji sklepi predstavljajo kompromis med izpolnjevanjem dolgoročnih okoljskih ciljev in tem, kako se jasno spopasti s takojšnjimi zahtevami kmetov. Imamo kratkoročne rešitve in dolgoročne cilje. Mislim, da je kompromis dober in da je to tudi prava pot naprej," je poudaril Golob.

Po njegovih besedah pa so se dogovorili tudi o ukrepih, ki bodo zaščitili globalno konkurenčnost evropskega kmeta. "Verjamem, da bo to v korist celotne Evrope," je povedal.

Znova so v Bruslju razpravljali tudi o razmerah v evropskem kmetijstvu in odzivu na proteste nezadovoljnih kmetov, ki v zadnjih mesecih potekajo po številnih članicah EU-ja. Kmetje med drugim zahtevajo omilitev okoljskih ciljev, zmanjšanje birokracije, boljše cene za svoje izdelke in ukrepanje glede po njihovem mnenju nelojalne konkurence iz tretjih držav, predvsem Ukrajine.

V Bruslju odločeni podpreti evropske kmete

Voditelji držav EU-ja so odločeni podpreti evropske kmete, ki se spopadajo s številnimi izzivi glede upravnih bremen in nelojalne konkurence na kmetijskih trgih. Na današnjem zasedanju v Bruslju so pozvali k nadaljnjemu delu, med drugim pri zmanjšanju birokracije in pri zagotavljanju poštene konkurence tako na notranjem trgu kot tudi globalno.

Voditelji sedemindvajseterice so drugi dan zasedanja v Bruslju obravnavali razmere v evropskem kmetijstvu in ukrepe, ki jih je doslej sprejel EU, potem so Evropo zajeli protesti nezadovoljnih kmetov.

"Kmetje imajo upravičene pomisleke, in odločeni smo jih podpreti, saj igrajo temeljno vlogo," je na novinarski konferenci po koncu vrha dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Kmetje si zaslužijo pošten dohodek, zato želimo narediti več, je dodal.

Za odporno in trajnostno kmetijstvo

Voditelji, med njimi premier Golob, so v sprejetih sklepih poudarili pomen odpornega in trajnostnega kmetijskega sektorja za prehransko varnost in strateško neodvisnost EU-ja ter ključno vlogo skupne kmetijske politike pri tem.

Vrh je pozval Evropsko komisijo in Svet EU-ja, naj nemudoma nadaljujeta pripravo "vseh možnih kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov", vključno z ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena in doseganje poenostavitev za kmete. Pozval je tudi k okrepitvi položaja kmeta v verigi preskrbe, zlasti za zagotavljanje poštenega dohodka.

Komisija ima posluh za kmete

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v izjavi dejala, da se kmetje spopadajo s številnimi izzivi in bremeni, od nestabilnosti na svetovnih in evropskih trgih do posledic podnebnih sprememb.

Komisija je prisluhnila njihovim pozivom in ukrepala na evropski ravni, je pojasnila predsednica, pri čemer je spomnila na že predstavljene kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe.

Bruselj želi tudi okrepiti pogajalsko moč kmetov, ki so po lastnih navedbah prisiljeni prodajati izdelke po cenah pod proizvodnimi stroški, kar je po besedah von der Leyen popolnoma nesprejemljivo.

Napovedala je, da bodo kmalu vzpostavili mehanizem za večjo preglednost glede vprašanj, kot so proizvodni stroški in marže v celotni prehranski dobavni verigi.

Kot je dejal Michel, se bodo voditelji k tem vprašanjem vrnili na aprilskem zasedanju Evropskega sveta, s čimer želijo pokazati, da EU dela dobre korake v pravo smer v podporo kmetom.

Aprila bodo sicer govorili predvsem o gospodarskih temah, tudi o strategiji za poglobitev unije kapitalskih trgov. Za to so se voditelji zavzeli že na današnjem vrhu, saj je to ključno za zagotovitev financiranja, potrebnega za zeleni in digitalni prehod.