"Te organizirane kriminalne združbe, ki jih poganja spletna anonimnost, navdihujejo novi poslovni modeli in jih je pospešil covid-19, zdaj delujejo v obsegu, ki si ga še pred desetletjem ni bilo mogoče predstavljati," je povedal generalni sekretar mednarodne organizacije kriminalistične policije Jurgen Stock.

"Kar se je začelo kot regionalna kriminalna grožnja v jugovzhodni Aziji, je postalo svetovna kriza trgovine z ljudmi z milijoni žrtev, tako v centrih za kibernetske prevare kot med njihovimi tarčami," je pojasnil.

Po njegovih besedah so centri za kibernetske prevare, v katerih so pogosto prisilno zaposleni ljudje, ki so jih zvabili z obljubami o zakonitih zaposlitvah, organiziranim kriminalnim združbam omogočili razpršitev prihodkov.

Generalni sekretar Interpola je za singapurski časopis The Strait Times povedal, da svetu grozi širjenje organiziranega kriminala na ravni epidemije, saj različne združbe sklepajo transnacionalna zavezništva prek različnih jurisdikcij, pri tem pa se skrivajo za anonimnostjo, ki jo ponujajo temni splet in kriptovalute.

Od mamil do trgovine z ljudmi, orožjem in avtomobili

Te kriminalne združbe še vedno med 40 do 70 odstotkov prihodkov ustvarijo s trgovino z mamili, a kot pojasnjuje Stock, so vseeno razširile svoje dejavnosti.

"Vidimo, da skupine jasno diverzificirajo svoje kriminalne posle in uporabljajo mamilarske tihotapske poti tudi za trgovino z ljudmi, trgovino z orožjem, intelektualno lastnino, ukradenimi izdelki, krajo avtomobilov," je številne posle kriminalcev opisal vodja Interpola.

Čez kriminalne dejavnosti se letno pretaka od dva do tri tisoč milijard dolarjev nezakonitih prihodkov in posamezna kriminalna združba lahko zasluži tudi do 50 milijard letno, je dodal.

Organi kazenskega pregona trenutno izsledijo in zaplenijo največ dva do tri odstotke tega premoženja kriminalcev, tako Stock, kar pomeni, da približno 97 odstotkov tega nezakonitega premoženja ostane v rokah kriminalcev, ki ga ponovno vložijo v kriminalne dejavnosti ali pa preusmerijo v zakonite posle.

Storilci tudi žrtve

Združeni narodi so v lanskem poročilu predstavili osupljive številke, saj so glede na njihove podatke v zadnjih letih v državah jugovzhodne Azije kriminalne združbe pretihotapile več sto tisoč ljudi, ki so jih prisilile v delo v izsiljevalskih klicnih centrih in drugih nezakonitih spletnih operacijah, od kriptoprevar do igralništva.

Poročilo, ki se sklicuje na kredibilne vire, navaja, da je najmanj 120.000 ljudi v Mjanmaru in približno 100.000 ljudi v Kambodži prisiljenih sodelovati v spletnih prevarah.

"Ljudje, ki so prisiljeni k sodelovanju v teh operacijah goljufanja, trpijo nečloveško ravnanje, medtem ko so prisiljeni izvajati zločine. So žrtve. Niso zločinci," je ob predstavitvi poročila avgusta lani dejal visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Turk.