Poljska, ki je vozlišče za zahodno vojaško oskrbo Ukrajine, trdi, da je postala glavna tarča ruskih vohunov. Moskvo in njeno zaveznico Belorusijo obtožuje, da jo poskušata destabilizirati.

"Izvajamo dejavnosti v okviru preiskave ruskih propagandno-vohunskih dejavnosti, usmerjenih proti državam članicam in institucijam Evropske unije," je v četrtek sporočil predstavnik poljske agencije za notranjo varnost Jacek Dobrzynski.

Po njegovih besedah je bil cilj domnevne ruske vohunske mreže "uresničiti zunanjepolitične cilje Kremlja, vključno z oslabitvijo položaja Poljske na svetovnem prizorišču in diskreditiranjem Ukrajine in podobnih organov Evropske unije".

Najnovejši ukrepi ABW-ja izhajajo iz preiskave, ki jo je agencija zaključila januarja in zaradi katere je bil zaradi suma vohunjenja za ruske posebne službe obtožen poljski državljan.

"Moški, ki se je gibal v krogih poljskih in evropskih parlamentarcev, je opravljal naloge, ki so jih naročali in financirali sodelavci ruske obveščevalne službe in so vključevale izvajanje propagande, dezinformiranje in politične provokacije," so zapisali v poročilu.

Agencija je sporočila, da je opravila raziskave v Varšavi in Tihiju na zahodu Poljske, vendar ni navedla podrobnejših podatkov. Operacija je bila usklajena z drugimi državami, zlasti s partnerji iz Češke republike, so dodali.

Češka sankcionirala portal Voice of Europe

Češka obveščevalna služba je v sredo razkrila omrežje, ki naj bi ga financirala Rusija in s katerim naj bi želela vplivati na članice EU-ja in evropski parlament.

"Razkrili smo prorusko mrežo, ki je pripravljala operacijo za širjenje ruskega vpliva in spodkopavanje varnosti v Evropi," je na družbenem omrežju X zapisal češki premier Petr Fiala. "Na seznam sankcij smo zato dodali dva posameznika in eno pravno osebo. Domači organi so zasegli njihovo premoženje," je zapisal Fiala.

Češki mediji, ki so navajali obveščevalne vire, so poročali, da je portal Voice of Europe ("Glas Evrope") plačeval politike iz Nemčije, Francije, Poljske, Belgije, Nizozemske in Madžarske, da bi vplival na prihajajoče volitve v evropski parlament.

Portal je po poročanju češkega novičarskega portala Denik Nob objavljal mnenja politikov, ki so zahtevali, da EU ustavi pomoč Ukrajini. Spletna stran Voice of Europe je trenutno nedostopna, od 27. marca pa tudi ni novih objav profilu tega medija na družbenem omrežju X.

Nekateri evropski politiki, ki so sodelovali z Voice of Europe, so za to prejeli plačilo iz Rusije, je zatrdil belgijski premier Alexander De Croo, ki je potrdil, da so njihovi obveščevalci tesno sodelovali s češkimi kolegi pri razkritju proruskih omrežij. V operaciji so sodelovali tudi strokovnjaki s Poljske, ki so v okviru preiskav izvedli več racij.

Nekateri evropski politiki naj bi sredstva porabili tudi za volilno kampanjo za junijske evropske volitve. Med strankami, ki so prejele denar, češki portal navaja nemško skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo.

Nemški tednik Spiegel je poročal, da je bil denar predan v gotovini na tajnih sestankih ter prek trga kriptovalut.

Za propagandnim omrežjem naj bi stala proruski ukrajinski politik Viktor Medvedčuk in njegov tesni sodelavec Artjom Marčevski, ki naj bi upravljal portal Voice of Europe. Češka je oba moška in portal uvrstila na seznam sankcij. Medvedčuk je nekdanji ukrajinski poslanec, ki je bil v Ukrajini obtožen veleizdaje, leta 2022 pa je bil v okviru izmenjave zapornikov izročen Rusiji.

Nizozemski premier Mark Rutte je poročila o proruskih vplivih na politike EU-ja označil za skrb vzbujajoča in dejal, da bo Nizozemska "storila, kar je treba".

"To je grožnja naši demokraciji, našim svobodnim volitvam in naši svobodi govora," je dejal novinarjem v Haagu.

Pozivi k preiskavi

Vodja politične skupine Renew v Evropskem parlamentu Valerie Hayer je v javnem pismu pozvala k takojšnji in transparentni preiskavi z namenom razkritja obsega ruskega vpliva.

Podobno je menila sovodja skupine Zelenih Terry Reintke, ki je ob tem pozvala h političnem in sodnem kaznovanju tistih, ki so prejeli sredstva iz omenjenih virov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je za portal Politico dejala, da nove ugotovitve razkrivajo tisto, kar so sumili, in sicer da si Kremelj z denarjem kupuje vpliv.

Kot je dejala, si EU ne more privoščiti, da bi zaostajali za ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in "njegovo propagandno vojsko". "Neprestano se moramo zavedati, da bo dezinformacije in tuje vmešavanje uporabil kot orožje za razdelitev Evrope," je še dodala Jourova.

Nova afera pretresa Bruselj dobra dva meseca pred evropskimi volitvami in več kot eno leto po izbruhu afere Katargate, ki je razkrila poskuse vplivanja Katarja in Maroka na odločitve evropskih poslancev in omajala ugled institucije.