Na tisoče ljudi je v torek v gruzijski prestolnici Tbilisi protestiralo proti načrtu za ponovno uvedbo zakona, ki bi vladi omogočil lažji nadzor nevladnih organizacij in medijev, je poročal Deutsche Welle.

Zakon določa, da se morajo skupine, ki več kot 20 odstotkov sredstev prejemajo iz tujine, registrirati kot "organizacija, ki zasleduje interese tuje sile".

Gruzijska vladajoča stranka je zakon hotela uvesti že lani, vendar je zaradi množičnih protestov načrt opustila. V prejšnji različici zakona so bile takšne organizacije opisane kot "agenti tujega vpliva". Vladajoča koalicija Gruzijske sanje je sporočila, da razen te spremembe "vsi drugi deli osnutka ostajajo nespremenjeni".

Protestniki obsodili "ruski zakon"

Kritiki vlade opozarjajo, da je sosednja Rusija podoben zakon sprejela leta 2012 in ga zaostrila po invaziji na Ukrajino leta 2022. Zakon vidijo kot orodje za ustrahovanje.

Odnosi med Gruzijo in Rusijo so izrazito slabi od leta 2008, ko je Rusija napadla Gruzijo v podporo odcepljenima pokrajinama Abhaziji in Južni Osetiji.

Najvišje evropsko sodišče za človekove pravice je v torek razsodilo, da je Moskva kršila listino o človekovih pravicah, ker je pomagala dvema samooklicanima neodvisnima republikama pri postavljanju mej, ki preprečujejo gibanje na območjih pod nadzorom Tbilisija. Zakon so kritizirale tudi Združene države Amerike in Evropska unija.

Do napovedi oživitve zakona je že bila kritična Zahodu naklonjena predsednica države Salome Zurabišvili, ki je prepričana, da ta škodi gruzijski demokraciji in državo speljuje z njene evropske poti. Kritična pa je bila tudi Evropska unija.

Evropska unija je decembra Gruziji podelila status kandidatke za članico.