Britanski jezikoslovec Darren Freebury-Jones, eden največjih poznavalcev dela Williama Shakespearja, je z jezikovno analizo razkril, da je Shakespeare leta 1598 nastopil v predstavi po besedilu Bena Jonsona. Kot je povedal, je zaznal "osupljive podobnosti" med Jonsonovim delom Every Man in His Humor (Vsak človek v svojem humorju) in poznejšimi Shakespearjevimi deli, piše Guardian. Omenjena Jonsonova drama spada v podzvrst komedije, v kateri v vsakem od osrednjih likov prevladuje določena vrsta humorja ali obsedenosti.

Perje drugega dramatika spremenil v pava
Freebury-Jones poudarja, da obstaja veliko podobnosti med frazami v tej Johnsonovi drami in Shakespearjevimi deli, kot sta Othello iz leta 1603 in Hamlet, ki ju je ustvaril med letoma 1601 in 1608. "Toda Shakespeare, ki je bil genij, je vzel perje drugega dramatika in ga spremenil v pava," je dejal Freebury-Jones.

Sorodna novica Ne srečen konec – poanta je v dogodivščinah, ki vodijo do njega

Po jezikoslovčevih besedah ​​je sicer bilo že prej znano, da je Shakespeare igral v Jonsonovih dramah, a ni bilo potrjeno, točno katere like je upodobil. "Obstajajo ustna izročila, ki ga povezujejo z vlogo duha Hamletovega očeta in starca Adama v predstavi Kakor vam drago," je dejal Freebury-Jones. (Mimogrede, predstava Kakor vam drago je pravkar na ogled v Mestnem gledališču ljubljanskem.)

Pri raziskavi je med drugim uporabil elektronsko zbirko podatkov Collocations and N-grams, ki primerja besedila več kot 500 dram iz let med 1552 in 1657 ter prikazuje, ali so posamezni stavki redki ali edinstveni. Freebury-Jones je ugotovil, da je na primer formulacija "iz zraka ... kako" edinstvena za Jonsona in Shakespearja v tej bazi podatkov. Po lingvistovih besedah bi nas lahko sodobna tehnologija popeljala v preteklost in nam morda omogočila, da si "predstavljamo Shakespearja, kako stopa po odrskih deskah".

Takratni igralci brez kopij celotnih besedil
S primerjavo besedil je našel "nekaj res zanimivih povezav v smislu jezika, ki nakazujejo, da se je Shakespeare, morda nezavedno, spominjal svojih lastnih vrstic," ki jih je imel kot igralec v Jonsonovi drami. Igralci elizabetinske dobe na splošno niso imeli kopij celotne predstave. Namesto tega so bili njihovi scenariji omejeni na njihove vrstice in njihove iztočnice s samo zadnjimi nekaj besedami predhodnega govora.

Freebury-Jones je dejal: "Igralci, kot je Shakespeare, so morali biti zato med nastopom pozorni in se močno zanašati na svoje slušno razumevanje. Torej je bil v tem obdobju pravi poudarek na poslušanju," je še za Guardian dejal Freebury-Jones.

Dodal je, da slovnični vzorci in podobnosti misli med vrsticami likov Shakespearjevih del in vrsticami Thorella (pozneje preimenovanega v Kitelyja), ki ga je glede na ta nova spoznanja upodobil v predstavi Vsak človek v svojem humorju, kažejo, da je bil Shakespeare dobro seznanjen s to vlogo.

Kako so zgodnji moderni dramatiki oblikovali največjega pisatelja na svetu?
Darren Freebury-Jones bo svoje ugotovitve predstavil v knjigi z naslovom Shakespeare's Borrowed Feathers: How Early Modern Playwrights Shaped the World's Greatest Writer (Shakespearjevo izposojeno perje: kako so zgodnji moderni dramatiki oblikovali največjega pisatelja na svetu). Knjiga bo izšla oktobra pod okriljem Manchester University Pressa, avtor pa se v njej posveča raziskovanju Shakespearjevih odnosov z drugimi dramatiki, njihovih vplivov in tudi sodelovanj.

Na Televiziji Slovenija je trenutno na ogled tridelna britanska dokumentarna serija Shakespeare: vzpon genija iz leta 2023.