"Sprememba je pomembna tako za čebelarski sektor kot za potrošnika, ki mora biti transparentno obveščen, od kod prihaja med. S tem smo tudi zelo jasno povedali, da na naših policah ni prostora za ponaredke. Slovenija je zato lahko zelo ponosna na dosežen dogovor, prav tako gre zahvala slovenskim čebelarjem za pobudo za jasno označevanje porekla mešanic medu," so ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić v sporočilu za javnost povzeli na ministrstvu.

Pobudnica revizije direktive o medu v delu, ki se nanaša na označevanje porekla mešanic medu, je bila namreč Slovenija. Podprla jo je večina držav EU-ja.

Spremembe se nanašajo predvsem na označevanje mešanic medu, ki po poreklu izvirajo iz več držav. Označevanje teh bo zdaj padajoče z deležem, izraženim v odstotkih. Na medu in mešanicah medu bodo tako označene vse države porekla v padajočem vrstnem redu s pripadajočimi deleži. Vsaka država članica pa bo lahko dodatno sprejela izjemo, da se pri mešanicah medu označujejo le štiri države z največjim deležem, če bo skupni delež mešanice medu iz teh štirih držav presegal 50 odstotkov celotne mešanice.

Nove spremembe prinašajo tudi sopomensko uporabo izrazov marmelada in džem, zvišujejo delež sadja v marmeladah in džemih, uvajajo novo kategorijo sadnih sokov z zmanjšano vsebnostjo sladkorja ter možnost proizvodnje dehidriranega konzerviranega mleka v prahu brez laktoze.

Noč: Gre za veliko zmago

Države EU-ja bodo nova pravila začele uporabljati dve leti po začetku veljavnosti.
"Gre za eno največjih zmag, zmago za zaščito potrošnikov in čebelarjev celotne Evrope," je v odzivu dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč.

Ravno čebelarska zveza je leta 2019 na kmetijsko ministrstvo naslovila pobudo, da se ves med na trgu označuje s točno navedbo države porekla, so v sporočilu za javnost spomnili na zvezi.

Noč se je ob tem zahvalil trenutni kmetijski ministrici in njenim predhodnikom Aleksandri Pivec, Jožetu Podgoršku in Ireni Šinko za opravljeno delo.