Generalni direktor policije Senad Jušić je pred dnevi izkoristil zakonsko možnost in Darku Muženiču, direktorju Nacionalnega preiskovalnega urada, brez izvedbe posebnega javnega natečaja podelil nov petletni mandat na tem položaju. Novico je policija objavila v petek. Samo dan pred tem je nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav javnost obvestil, da je posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva zavrgel kazensko ovadbo, s katero mu je aktualno vodstvo policije očitalo krivo pričanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo o domnevnih političnih vplivih na policijo.

Najmanjši skupni imenovalec obeh, Muženiča in Lindava, je prav parlamentarna preiskovalna komisija. Boštjanu Lindavu je pričanje pred njo zapečatilo kariero. Zaradi povedanega pred komisijo ga je vodstvo policije kazensko ovadilo, posledično mu je grozila izredna odpoved delovnega razmerja. Čeprav je danes jasno, kar je nekdanji šef policije trdil ves čas, da namreč ni storil ničesar nezakonitega, takrat ni tvegal in se je sredi februarja predčasno poklicno upokojil.

Tudi Darko Muženič je pričal pred komisijo. Vmešavanje politike, zlasti predsednika vlade Roberta Goloba, v delo policije je zavrnil in bil tokrat, vsaj tako smo razumeli predsednika parlamentarne preiskovalne komisije Aleša Rezarja iz Gibanja Svoboda, tudi glede poteka aretacije ruskih vohunov popolnoma usklajen s šefom Sove Joškom Kadivnikom. Potrebe po soočenju Muženiča in Kadivnika menda ni več, pravi Rezar, tudi sicer preiskovalka zavija v drugo smer in že ta petek se bodo parlamentarci lotili preiskovanja domnevnih nepravilnosti na uradu za preprečevanje pranja denarja v času, ko ga je vodil Damjan Žugelj. Darko Muženič se bo lahko nemoteno posvetil delu Nacionalnega preiskovalnega urada, katerega vodenje mu je bilo zaupano še za prihodnjih pet let.

Direktor, ki trdi, da nanj politika nikoli ni vplivala

Darko Muženič je bil za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada prvič postavljen maja 2019. Odločbo o imenovanju je podpisala Tatjana Bobnar, takratna generalna direktorica policije. Mandat je nastopil prvega junija, vendar ga je že maja 2020, le slabo leto pozneje, kmalu po nastopu tretje Janševe vlade naslednik Bobnarjeve Anton Travner s tega položaja razrešil. Muženič je oktobra 2021 na zaslišanju pred prvo preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala s političnimi pritiski na policijo, takole opisal takratno dogajanje: "Me je poklical (Anton Travner, op.a.), dal predme list papirja in svinčnik in zahteval, da napišem odstopno izjavo. Jaz se s tem nisem strinjal … Moja edina prošnja je bila, da se obdrži na neki način nedotaknjen NPU. Tukaj nismo prišli skupaj in potem so me v bistvu dejansko razrešili …"

Danes ni nobenega dvoma o tem, da je bil Darko Muženič nezakonito razrešen, tako je razsodilo tudi sodišče. Na NPU se je vrnil po vnovični spremembi oblasti, julija 2022. Politično? Sam pravi, da ne, a dejstva govorijo drugače.

Sporno pričanje

O tem, kako se je vrnil na NPU, je Darko Muženič pričal sredi marca letos. Med zaslišanjem na marčni seji parlamentarne preiskovalne komisije, ki se v aktualnem mandatu ukvarja s preverjanjem morebitnih političnih vplivov na policijo, je poslanko Nove Slovenije Vido Čadonič Špelič zanimalo med drugim tudi to, kako je potekal postopek Muženičevega vračanja na NPU. Vprašanja, povezana s tem, so direktorja NPU-ja milo rečeno presenetila, če že ne opazno vznemirila – kar nenadoma si je dal veliko opraviti s paskom ročne ure, o samem postopku vračanja pa je med drugim povedal: "… je bila pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, ki je zahtevala od policije, da me vrne …" Poslanke odgovor ni zadovoljil, postavila je dodatno vprašanje, Muženič pa je nadaljeval: "Tekla sta dva postopka, pred Upravnim sodiščem in pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Eden je obravnaval mojo nezakonito razrešitev, drugi mojo premestitev. Mislim, da je bila tudi pritožba, torej ni bila samo prva stopnja, bila je tudi druga. Mislim, da so bila na tem vsa redna pravna sredstva izčrpana …"

Na vprašanje poslanke Čadonič Špelič Muženiču, kdo mu je po nastopu nove vlade zaupal, da se je lahko vrnil na NPU, je bil to Boštjan Lindav, nekdanja ministrica Tatjana Bobnar ali predsednik vlade Robert Golob, je direktor NPU-ja, odgovoril: "V bistvu je o tem odločilo sodišče in nihče od teh treh, ki ste jih vi navedli, ni imel možnosti izbire, zato ker neupoštevanje pravnomočnih sodnih odločb sodišča je kaznivo dejanje. In če jaz ne bi prišel nazaj, bi verjetno koga ovadil, verjetno gospoda Lindava, ker je bil moj prvi nadrejeni. Tako da ni bilo potrebe po nobenem vplivanju glede moje vrnitve. Nihče tudi, jaz sem prepričan, ni interveniral, da bi se jaz vrnil, zato ker sem imel v rokah pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo …"

Manipulacija ali zavestna laž?

Pred približno letom dni, natančneje marca lani, je Generalna policijska uprava poročala, da se je o vrnitvi na položaj direktorja NPU-ja Darko Muženič z delodajalcem poravnal. O čem nas torej danes prepričuje Muženič? Če je obstajala pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, ki je od delodajalca, torej ministrstva za notranje zadeve oziroma policije, zahtevala, da naj ga vrne na položaj direktorja NPU-ja, zakaj bi se o tem poravnaval? In če takšne sodne odločbe ni, mar to pomeni, da Muženič pred parlamentarno preiskovalno komisijo ni govoril resnice?

Samo en način je bil, da to ugotovimo. Novinarska vprašanja so romala na delovno in upravno sodišče, na državno odvetništvo, k Muženičevemu takratnemu pravnemu zastopniku in na policijo. Zbrani dokumenti in odgovori rušijo narativ, ki ga zadnje leto v javnosti uspešno ustvarja Darko Muženič – da je njegovo vrnitev na položaj direktorja NPU-ja zahtevalo sodišče.

Štirje spori, ne le dva

Najprej – bili so štirje spori in ne dva, kot je pred preiskovalno komisijo zatrdil Muženič. Res je Muženič na upravnem sodišču izpodbijal razrešitev in na delovnem in socialnem sodišču posledično premestitev, ki je sledila razrešitvi. Res je v obeh sporih prišlo do pritožb in res je na koncu oba spora Muženič pravnomočno dobil. A pozor, v nobeni od izdanih sodb v teh dveh sporih sodišče ni reklo, da mora Muženiča policija vrniti na položaj direktorja NPU-ja. Še več, upravno sodišče je razsodilo, da je bil Muženič nezakonito razrešen, sklep o razrešitvi odpravilo in zadevo vrnilo delodajalcu v ponovno odločanje, delovno in socialno sodišče pa je ob upoštevanju, da je bila razrešitev nezakonita, razveljavilo Muženičevo premestitev, mu delno priznalo pravico do razlike v plači, njegov poziv, da naj ga vrne na delovno mesto direktor NPU-ja in vse pravice iz tega, pa je sodišče zavrnilo. Takšno odločitev je sodišče obrazložilo s tem, da o zadevi potekata še dva spora, o katerih do takrat še ni bilo odločeno. Oba je sprožil Muženič. Na upravnem sodišču je izpodbijal odločbo policije, s katero je ta novembra 2020 obnovila postopek posebnega javnega natečaja, odločbo o imenovanju Darka Muženiča na položaj direktorja NPU-ja odpravila, postopek pa ustavila, na delovnem in socialnem sodišču pa je izpodbijal ponovno premestitev iz decembra 2020 in prav tako zahteval reintegracijo.

Sodba, ki je ni

Ko smo od policije na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali sodbo, s katero naj bi, kot je Muženič pričal pred preiskovalno komisijo, sodišče delodajalcu naložilo, da ga vrne na delovno mesto direktorja NPU-ja, smo namesto sodbe dobili odgovor, da policija kot organ v sestavi MNZ-ja ter prav tako samo ministrstvo za notranje zadeve takšne sodbe ne poseduje.

Da takšna sodba ne obstaja, nam je potrdilo tudi Državno odvetništvo, kjer so razkrili dodatne podrobnosti Muženičeve reintegracije na položaj direktorja NPU-ja. V odgovoru na naša vprašanja so pojasnili, da se je Darko Muženič o vrnitvi na položaj direktorja NPU-ja z ministrstvom za notranje zadeve oz. s policijo poravnal, da je pobudo za mirno rešitev spora podal sam, vlada pa ji ni nasprotovala.

"Ministrstvo za notranje zadeve je Državnemu odvetništvu RS posredovalo sklep Vlade RS (št. 10901-2/2022/4) z dne 19. 1. 2023, da se je Vlada RS seznanila z vsebino sodne poravnave, ki jo nameravata skleniti Darko Muženič in RS v delovnopravnem sporu zaradi premestitve na drugo delovno mesto, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem pod opr. št. I Pd 90/2021," so zapisali na Državnem odvetništvu. Dodali so, da »… je med strankama urejeno sporno razmerje z delno sodbo na podlagi pripoznave DSS v Ljubljani opr. št. I Pd 90/2022 z dne 24. 2. 2023 glede izpodbijanih sklepov … ter sklenjena pisna sodna poravnava …"

Poravnavi sta bili, odgovarjajo na upravnem sodišču in na delovnem in socialnem sodišču, potrjeni 3. 3. 2023. Postopka sta bila s tem ustavljena, spora, ki ju je Darko Muženič na seji pred parlamentarno preiskovalno komisijo zamolčal, pa zaključena.

Kaj nam našteto pove? Nič drugega, kot to, da je šlo pri Muženičevi reintegraciji na NPU v resnici za odločitev politike, in ne sodišča, kot trdi sam. Vlada je bila tista, ki je pohitela in prehitela sodne mline. Ti bi lahko mleli še lep čas, predvsem pa ni nujno, da bi sodišči, pred katerima sta tekla spora, v celoti sledilo Muženičevim pričakovanjem. To je mogoče razbrati tudi iz odgovora policije na naše vprašanje, ali bi se brez poravnave Darko Muženič lahko vrnil na delovno mesto direktorja NPU-ja brez ponovitve javnega natečaja, glede na to, da je bila takrat še vedno v veljavi odločba policije iz novembra 2020, s katero je bilo Muženičevo imenovanje za direktorja NPU-ja odpravljeno. Kot so zapisali na policiji, "bi bila odločitev o tem stvar presoje sodišč v zvezi s takrat še odprtima upravnim in delovnopravnim sporom."

Depolitizacija kot mit

Če bi živeli v državi, v kakršni nas, upam, večina želi živeti, v državi, v kateri oblastniki brezpogojno spoštujejo zakonodajo in predpise, Darko Muženič pred štirimi leti ne bi smel biti razrešen. Način, kako so se ga takratni policijski šefi znebili, kaj vse so mu ponujali, če podpiše odstopno izjavo in se umakne sam, priča o tem, da so se dobro zavedali, da mehanizma za zakonito razrešitev nimajo. Pa so se na to požvižgali. Zakaj se ne bi, ko pa pri nas v javni oziroma državni upravi praktično ne poznamo osebne odgovornosti za nezakonite odločitve. Zato je seveda prav, da se je Muženič pod aktualno oblastjo lahko vrnil na položaj direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Ker je bil pač nezakonito razrešen.

Ko je bil na preiskovalni komisiji vprašan o tem, kako se je vrnil, bi razpravo o svojem primeru lahko zaključil z enim stavkom – da je bil v času prejšnje vlade nezakonito razrešen, aktualna oblast pa mu je sklenila krivico popraviti in mu je omogočila nadaljevanje mandata. Bilo bi logično, razumljivo in najbrž nikomur sporno. Darko Muženič se je odločil drugače. Namesto preprostega pojasnila, priznanja, da ga je na NPU vrnila politika, ki je, mimogrede, to takoj po volilni zmagi tudi napovedala, smo bili priča zamegljevanju, zamolčanju pomembnih dejstev, sklicevanju na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, poudarku Muženiča, da bi, če se ne bi vrnil na NPU, verjetno ovadil Boštjana Lindava, kot svojega prvega nadrejenega …

Težko bo Darko Muženič koga prepričal, da je pozabil, kdaj je končal skoraj dveletno pravdanje z delodajalcem, in težko je verjeti, da ne ve, da 24. 2. 2023, ko je postala pravnomočna in izvršljiva edina sodna odločba, ki mu je dejansko omogočila vrnitev na položaj direktorja NPU-ja, Boštjan Lindav ni bil več ne prvi policijski šef ne njegov prvi nadrejeni. Vodenje policije je dan pred tem kot vršilec dolžnosti namreč že prevzel Senad Jušić.

Čemu nekdo, ki dela zakonito, strokovno, vestno in pošteno, to poudarja, se je na zaslišanju na preiskovalni komisiji spraševal Darko Muženič in v nekem trenutku slikovito pripomnil: "Če sem jaz lep, se vidi, da sem lep, mi ni treba govoriti …" V novem mandatu, ki se mu obeta, bi lahko Muženič dokazal, da to velja tudi za neodvisnost – morda ne največji, zagotovo pa najbolj znani preiskavi NPU-ja ta hip, GEN-i in sodna stavba, sta namreč povezani s samim vrhom politične oblasti.