"Za prihodnost Zahodnega Balkana ni boljše alternative kot polnopravno članstvo vseh držav regije v Evropski uniji," je na konferenci poudaril nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor, ki je sicer tudi ustanovitelj zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana.

Spomnil je, da je leto 2030 mejnik, ko bodo morale biti tako države regije kot EU pripravljeni na širitev. "Rad pa bi videl tudi uradno zavezo tako EU-ja kot držav Zahodnega Balkana, da so pripravljeni storiti vse, kar je potrebno, za dosego tega cilja," je še dodal.

Tudi nekdanji predsedniki Bolgarije, Avstrije in Srbije prihodnost držav Zahodnega Balkana vidijo v EU-ju. Ob tem pa opozarjajo na številne izzive tako v regiji kot širše.

"Mir na Balkanu ne bo mogoč, če bomo še naprej priča igram velikih sil, neenotnosti in verskim napetostim," je prepričan nekdanji predsednik Bolgarije Rosen Plevneliev. V luči tega je države Zahodnega Balkana pozval h krepitvi svojih demokratičnih institucij. "Če boste te institucije okrepili, vam nihče ne bo mogel preprečiti vstopa v EU," je dodal.

Ashton: Regija bi že zdavnaj morala biti del EU-ja

Nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je dejala, da bi regija že zdavnaj morala postati del EU-ja. Prav tako je opozorila na številne izzive na Zahodnem Balkanu, ki pa jih je po njenem mnenju mogoče rešiti. Med drugim je poudarila težave mladih, ki v iskanju boljših priložnosti zapuščajo regijo. "Ta problem moramo rešiti. Mladim moramo zagotoviti boljše pogoje v regiji," je poudarila.

Nekdanji avstrijski predsednik Heinz Fischer je opozoril, da Evropa dandanes ni tako enotna, kot bi morala biti. "Imamo številne spore znotraj Unije, vojno v Ukrajini, gospodarske težave, nacionalizem, ki je glavna ovira enotni Evropi, pa je v porastu," je nadaljeval in pozval h krepitvi prizadevanj za enotnost med članicami EU-ja.

Tadić: Le 40 odstotkov Srbov podpira članstvo

Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić pa je spomnil, da je bilo v Srbiji v času njegovega predsedovanja veliko zanimanja za članstvo v EU. "Danes pa le okoli 40 odstotkov Srbov podpira članstvo v EU-ju. Ta tudi ni več na vrhu srbske politične agende," je dejal.

Tudi Tadić je opozoril na številne konflikte po svetu, med drugim na vojno v Ukrajini, napetosti na Bližnjem vzhodu ter trenja med ZDA in Kitajsko. "Mednarodna skupnost ne počne dovolj, da bi prepoznala in preprečila konflikte," je prepričan. Glede vojne v Ukrajini pa je poudaril, da do zdaj še ni bilo pravih prizadevanj za mir.

Napetosti po njegovem mnenju naraščajo tudi na Zahodnem Balkanu. Med drugim je poudaril predlog resolucije ZN-a, ki je bil v sredo vložen v proceduro in določa mednarodni dan spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici. Ta po njegovem mnenju razmer v regiji ne bo izboljšal.

28 govorcev iz 19 držav

Na mednarodni konferenci na temo Zahodnega Balkana v EU-ju bo danes in v soboto sodelovalo 28 govornikov iz 19 držav, med njimi številni visoki diplomati, nekdanji predsedniki držav in premierji.

Sedmerico nekdanjih predsednikov bo popoldne v predsedniški palači sprejela predsednica države Nataša Pirc Musar. Med njimi bodo poleg Pahorja, Fischerja, Tadića in Plevnelieva tudi nekdanji član predsedstva BiH-a Mladen Ivanić, nekdanja predsednika Črne gore oz. Hrvaške Filip Vujanović in Ivo Josipović ter dva nekdanja predsednika Generalne skupščine ZN-a Volkan Bozkir in Vuk Jeremić.