Celjska ekipa je že v devetdesetih letih preteklega stoletja mešala štrene najboljšim klubom na stari celini. Pod vodstvom predsednika Toneta Turnška, ki je bil tedaj na čelu pivovarskega velikana iz Laškega, se je ekipa v tem obdobju kar štirikrat prebila v polfinale Lige prvakov, a je morala kar trikrat priznati premoč tedanjemu absolutnemu kralju rokometnih igrišč iz Barcelone, v sezoni 1997/98 pa ji je mero vzela zasedba iz Zagreba.

Ko so v knežjem mestu – po številnih zapravljenih priložnostih na veliki sceni – že začeli opuščati projekt osvojitve evropskega naslova, se je zgodila sanjska sezona 2003/04. Najprej je za izjemni rokometni dosežek pred 20 leti poskrbela slovenska moška rokometna reprezentanca, ki je na domačem evropskem prvenstvu osvojila srebro, še lepšo zgodbo pa so spisali v mestu ob Savinji.

To velja za eno najrazburljivejših popotovanj v zgodovini evropskega klubskega rokometa. Celjska ekipa je po razmeroma rutinskem delu v skupinskem delu uprizorila izjemne predstave. V osmini finala je na svoji premierni tekmi v novi dvorani Zlatorog na dvoboju s španskim Ademarjem nadomestila kar 13 golov primanjkljaja s prve tekme v Leonu, v četrtfinalu je odpihnila nemški Lemgo, v polfinalu je dvakrat premagala tedaj "novega evropskega rokometnega tigra" iz španskega Ciudad Reala. V velikem finalu je nato na kolena spravila še nemški Flensburg-Handewitt. Celjani so temelje zgodovinske zmage postavili na prvi tekmi, ki so jo dobili s 34:28, na povratnem obračunu pa so se kljub porazu z 28:30 veselili zgodovinskega uspeha.

Solze sreče so po tem zgodovinskem uspehu na severu Nemčije tekle v potokih. Uspeh varovancev Mira Požuna je že v Flensburgu pozdravila armada navijačev, še bolj praznično in prešerno je bilo v domovini, ko je letalo že isti večer po vrnitvi iz Nemčije prekršilo traso načrtovanega poleta in zaokrožilo nad Celjem, pred dvorano Zlatorog pa se je zbralo več kot 10.000 privržencev celjskega kluba.

Zorman upa na vrnitev klubskih uspehov v Celje in Slovenijo
Celjska ekipa je bila po tem zgodovinskem uspehu še kratek čas konkurenčna najboljšim zasedbam na stari celini. V zadnjem obdobju je zaradi finančne podhranjenosti – proračun kluba naj bi se po poročanju slovenskih medijev v primerjavi z zlatimi časi zmanjšal tudi za desetkrat – bolj ali manj izgubila stik z najboljšimi. V tej sezoni je v najelitnejšem klubskem tekmovanju klub iz Celja izgubil vseh 14 tekem, v prihodnji sezoni pa ne bo več del evropske klubske elite.

Zorman kljub temu še upa na vrnitev klubskih uspehov na evropski ravni v Celje in Slovenijo. Da je slovenski rokomet na pravi poti, po njegovem mnenju potrjujeta uvrstitvi moške in ženske reprezentance na olimpijske igre v Parizu.

A za nove velike klubske uspehe so po njegovem mnenju potrebne sistemske spremembe. "Mislim, da bo tukaj predvsem država morala narediti korake, spremeniti zakone, da bo kapital lažje stekel v klube. Kolikor sam poznam stanje, tisti, ki bi radi vlagali, trenutno v tem ne vidijo ničesar pozitivnega," je opozoril.

Na domačem prizorišču je sicer v zadnjih letih Celje še vedno korak pred tekmeci. Do zdaj je 26-krat osvojilo naslov državnih in 22-krat pokalnih zmagovalcev, v tej sezoni pa mu tudi na tem področju grozi, da bo ostal praznih rok. V pokalu je slavil Trimo iz Trebnjega, ki ga vodi prav Zorman. Trebanjci vodijo tudi v državnem prvenstvu, kjer ima možnosti za naslov tudi Gorenje iz Velenja, Celje pa je na tretjem mestu s tremi točkami zaostanka.