Takoj po koncu 11-metrovk (izid je bil 6:4) je domača navijaška skupina Terror Boys v zrak spustila ognjemet, duška so si dali tudi gledalci na glavni tribuni, veselo je bilo v lokalu pred stadionom, iz slačilnice pa je odmevala glasna glasba.

Odleglo je tudi trenerju Miranu Srebrniču, ki po tekmi že dolgo ni bil tako nasmejan in sproščen. "Zelo težko je spremljati 11-metrovke, težko je opisati občutke. Če se konča dobro, je lepo. Zmaga je zaradi vseh čustev še toliko slajša. Kot bi mi padlo sto stolov s hrbta. Pred vsako pokalno tekmo smo trenirali 11-metrovke. Veliko vlogo igrata glava in koncentracija, pa tudi malo sreče," je dejal.

Gorica se je ob koncu prvega polčasa znašla v zaostanku, v 59. minuti pa je izenačila. "Po prejetem zadetku sem igralcem ob odmoru dejal, da moramo ohraniti mirne živce. Vedeli smo, da bodo še prišle priložnosti. Lahko bi dosegli še kakšen gol, a Beltinci niso mačji kašelj oziroma so zahteven tekmec. Tega smo se dobro zavedali. V polju in pri organizaciji igre smo bili malo boljši, vendar so bili oni čvrsti. Niso zaman tako visoko na lestvici druge lige, igrajo agresivno. Če ti za trenutek popusti koncentracija oziroma nisi natančen pri pritisku, si lahko hitro kaznovan iz kakšnega protinapada. Pri tem smo bili danes dobri. Tudi njihov vratar je bil izjemen."

Priložnost generacije

V Športnem parku se je uradno zbralo 1000 gledalcev, vzdušje je bilo pravo, tudi glavna tribuna je nekajkrat glasno sodelovala pri navijanju, med drugim s petjem: "Pla-vi, pla-vi!"

"Pohvalil bi igralce in gledalce. Bila je prava energija, takšnega vzdušja bi si želeli na vsaki tekmi. Fantje so bili zelo požrtvovalni, borili so se do konca, porabili so zadnje atome moči. Prepričan sem, da bo v Ljubljano odšlo pol Nove Gorice, saj finala ne igraš vsako leto. To je priložnost generacije, pa tudi priložnost zame, za klub in za mesto. Nimam posebnih želja glede tekmeca v finalu, Mura in Rogaška sta podobni ekipi," je povedal Srebrnič.

54-letni legendarni kapetan novogoriškega kluba je bil v igralski karieri štirikrat državni prvak (1996, 2004, 2005, 2006) in dvakrat pokalni zmagovalec (2001, 2002), kot glavni trener pa še nima lovorike. Ko je Gorica pred desetimi leti v Kopru s finalno zmago nad Mariborom (2:0) nazadnje osvojila pokal, tedaj z okrepitvami iz Parme, je bil pomočnik Luigija Apollonija.

Trenutno imajo modro-beli vlagatelja iz Francije, ki je prišel januarja, športni direktor pa je pozimi postal Srb Zoran Ljubinković in pripeljal nekaj pomembnih igralcev, med drugim strelca za 1:1 Harisa Kadrića in Luko Marjanca, ki je včeraj postavil končni izid.

Zahteven razpored do konca prvenstva

Že v nedeljo čaka Gorico novo pomembno srečanje, ob 20.00 se bo na severnoprimorskem derbiju pomerila s Primorjem eMundio, trenutno četrtouvrščeno ekipo druge lige.

"Danes je čas za malo veselja, potem pa sledijo nove muke. Mislim, da nam bo zmaga vlila dodatno samozavest pred zaključkom prvenstva. Proti Primorju bo podobna tekma, upamo na še eno zmago. Do konca so še štirje krogi, vse je odprto. Glede na to, koliko smo zaostajali po jesenskem delu prvenstva, si več ne bi mogli želeti," je poudaril Srebrnič.

Sorodna novica Gorica po zanesljivem izvajanju enajstmetrovk v finale

Podobnega mnenja je vezist Sebastian Lesjak, ki je na zelenico prišel v 103. minuti namesto Kadrića in bil pri streljanju 11-metrovk uspešen v drugi seriji. "Osvojitev pokala bi bila za nas res velik uspeh, glavni cilj pa je gotovo vrnitev v prvo ligo. Do konca sezone imamo najtežji razpored od ekip, ki smo pri vrhu. Gremo od tekme do tekme in upamo na najboljše. Mislim, da nam lahko uspe."

Gorica se bo po Primorju pomerila še z okrepljenim in prerojenim Taborom Sežano, ki je nazadnje nanizal štiri zaporedne zmage, nato bodo v Novi Gorici znova gostovali Beltinci, za konec pa bo odšla še na en sosedski obračun v Tolmin.

Gajser: Nekateri mladi igralci so bili preveč pod vtisom pomembnosti tekme

Če so Novogoričani sinoči rajali, so bili Beltinčani po koncu tekme nekoliko poklapani. Enako tudi 80–90 njihovih navijačev, ki so se z avtobusom, kombijem in nekaj avtomobili podali na skoraj 300 kilometrov dolgo pot na Primorsko.

"Razočaranje je veliko, čeprav je Gorica zasluženo zmagala, saj je imela več priložnosti. Moti me samo to, da so bili nekateri mladi igralci preveč pod vtisom pomembnosti tekme in niso odigrali tako, kot znajo in zmorejo. Ne morem pa jim nič zameriti, fantje so se borili in zdržali do 11-metrovk," je menil trener Damjan Gajser.

Nekdanji odlični nogometaš in reprezentant, ki je najboljša leta preživel v Mariboru (1996–1999), je v nadaljevanju podrobneje opisal, kaj je nagnilo tehtnico na stran gostiteljev.

"Zadetek smo dosegli v pravem trenutku ob koncu prvega polčasa, a bi morali to še malo nadgraditi z igro in boljšo posestjo žoge. Pri nekaterih je bilo preveč bojazni, drugi še niso povsem 100-odstotni po poškodbah. Nismo več zmogli kontinuirano napadati. Škoda tudi, da smo zadetek prejeli zelo naivno. V podaljšku smo se osredotočili na igro v obrambi in poskušali izkoristiti kakšno priložnost iz protinapadov. Zaradi utrujenosti se nismo želeli preveč odpreti, možnost napake je bila velika. Videlo se je, da nimamo izkušenj s takšnih tekem, medtem ko je pri Gorici več izkušenih igralcev, tudi fizično so močnejši. Imeli so več od igre in lepše priložnosti. Čestitam jim in želim veliko sreče v finalu."

Kljub drugačnemu načrtu ni zamenjal vratarja

Razkril je tudi zanimivo podrobnost glede vratarjev, saj je imel pred srečanjem drugačen načrt, kot ga je pozneje izpeljal. "Dogovor pred tekmo je bil, da v primeru 11-metrovk zamenjamo vratarja, ker rezervni vratar Stefan Moćić zelo dobro brani strele z bele pike. A ker je Domen Zver med tekmo branil izvrstno in nas rešil v kar nekaj položajih, sem se odločil, da ostane v vratih."

Kako pa vidi možnosti Beltincev v končnici druge lige, v kateri njegovo moštvo trenutno zaostaja štiri točke za vodilno Nafto in eno za Gorico? "Pričakoval sem, da bomo pri vrhu, da bomo do konca sezone v igri za prvo mesto, pa ne. Dobro smo delali in vsako leto napredujemo. Upam, da ta pokalni poraz ne bo pustil preveč posledic v glavah fantov, katerih povprečna starost je 21 let. To so večinoma domači nogometaši. Za prvo ligo moramo postoriti še marsikaj, ne samo na igrišču. To Gorica in Nafta imata, mi v tem trenutku še nismo tako daleč. Vprašanje je, koliko je realno, da bi igrali v prvi ligi. Seveda pa bomo poskušali izvleči največ, kar se da. Potem bi se najbrž uredile tudi druge stvari."