"Vlada je danes naredila prvi korak, pomemben korak k priznanju samostojne, neodvisne, suverene države Palestine," je povedala ministrica. Izrazila je upanje, da bodo postopki čim prej končani, saj si Slovenija želi zagotoviti končanje grozot v Gazi, trajno premirje, dogovor o izpustitvi talcev, varnost Izraela in pa mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev.

Po njenih besedah bodo napredek v regiji spremljali, saj cilj ni zgolj priznanje kot simbolično dejanje, temveč si želijo doseči umiritev razmer oziroma končanje vojne.

Današnje dejanje je pod lupo celotnega sveta, saj smo člani Varnostnega sveta, je po seji vlade poudaril tudi predsednik vlade Robert Golob. Zatrdil je, da je bila odločitev vlade in koalicije enotna.

Golob je pojasnil, da Slovenija kot nestalna članica varnostnega sveta nosi bistveno večjo odgovornost, kot bi jo v preteklosti, "zato je današnje dejanje pod lupo celotnega sveta pri odločanju o tem, po kakšni poti gre Slovenija naprej".

"Iskali smo ravnotežje med interesi zahodnega sveta, interesi arabskega sveta in interesi vseh ostalih držav članic združenih narodov, ki so ne nazadnje prispevale svoj glas pri naši izvolitvi v varnostni svet. Naš pristop je inovativen, ker želimo skozi dialog, ki ga bo naše priznanje sprožilo, doseči vse cilje, za katere si prizadevamo v okviru Združenih narodov. Cilje, ki gredo od takojšnjega premirja in prekinitve spopadov, izpustitve talcev, pa tudi varnost in obstoj Izraela skozi rešitev dveh držav. Slovenija ta stališča dosledno zagovarja v vseh svojih nastopih v Združenih narodih. To so večinska stališča, sprejeta s strani dveh tretjin članic verjamem, da bo to priznanje navdih še marsikomu, da nadaljuje po isti poti," je poudaril Golob in povedal, da je bila odločitev na vladi enotna.

"Namen ni notranjepolitični, ampak kako z našimi dejanji pomagati palestinskemu narodu," je dejal in pozval Izrael, da nemudoma preneha napadati Rafo in Gazo in "naj se raje kot iskanju vojaške rešitve posluži pogajalske mize."

Golob je tudi pojasnil, da si je vlada kot skrajni rok za "zaključek procesa" priznanja Palestine določila datum 13. junij.

Meje iz leta 1967

Ministrica Fajon je pojasnila, da je vlada odločitev o začetku postopkov sprejela na podlagi meja med Izraelom in Palestino iz leta 1967, kar pomeni, da bi Palestina obsegala Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem.

Poudarila je še, da pri priznanju vsekakor ne gre za priznanje "teroristične organizacije Hamas". "Nasprotno, gre za to, da opolnomočimo prenovljene palestinske oblasti, ki bodo lahko iz Ramale imele nadzor tudi na Gazo," je dejala.

Zunanja ministrica je ob odhodu z vladne seje izrazila tudi upanje, da bodo Sloveniji sledile podobno misleče države in tudi same sprožile postopke priznanja Palestine.

Premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte so namreč konec marca ob robu vrha EU-ja sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.

V Sloveniji predlog za priznanje države pripravi vlada, nato ga mora potrditi parlamentarni odbor za zunanjo politiko in zatem še državni zbor.

Levica pričakuje priznanje junija

"V Levici smo veseli, da je tudi Slovenija prepoznala, da je končno čas za priznanje Palestine. Pot je bila dolga, začela se je že leta 2014, ko smo prvič predlagali priznanje. Zdaj, po 10 letih, je pred nami in Slovenijo le še zadnji korak," se je odzval vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Koordinatorka Levice in kulturna ministrica Asta Vrečko pa je navedla, da so opozarjali, da nobena vojna ne bo prinesla rešitve, ampak bo samo poglobila konflikt, katerega posledica bo še več mrtvih. "Zato smo vztrajali pri priznanju Palestine kot samostojne in neodvisne države in od Slovenije terjali, da zastaviti svoje ime za prekinitev ognja in začetek novih mirovnih pogajanj," je dejala.

Glede na dejstvo, da je Gaza že praktično popolnoma uničena, v Levici pričakujejo, da vladni postopek priznanja ne bo dolgo trajal in da se bo dokončno priznanje zgodilo že v naslednjem mesecu.

Janša: Slovenija začenja neki postopek za priznanje teroristične organizacije

Predsednik SDS-a Janez Janša je ocenil, da sprožitev postopkov za priznanje Palestine ne bo prispevala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu, prej obratno. Janša tudi meni, da je slovenska vlada za začetek postopkov za priznanje izbrala neprimeren čas. Priznanje entitete, kjer ima oblast gibanje Hamas, ki je lani izvedlo teroristični napad na drugo državo, je po njegovih besedah videti kot nagrada za teroristično dejanje.

V notranjepolitičnem smislu pa gre pri postopku priznanja Palestine, kot meni Janša, za populistično dejanje, ki se bo že srednjeročno za Slovenijo izkazalo kot škodljivo. Slovenska vlada se namreč pridružuje peščici evropskih držav, ki se za ta korak odloča ravno v trenutku, ko to predstavlja prilivanje olja na ogenj, je dejal predsednik SDS-a ter poudaril, da ima Hamas v svojem statutu kot cilj zapisano uničenje judovske države. "Skratka, Slovenija, slovenska vlada zdaj začenja neki postopek za priznanje teroristične organizacije, ki se kot teroristična proklamira v svojem ustavnem aktu," je dejal in dodal, da je cinično in neodgovorno to razglašati za prispevek k miru.

"Ne moreš priznati države, ki praktično nima osnovnih postulatov, kot je ozemlje, prebivalstvo, vladavina prava in podobno," pa je menil evroposlanec Milan Zver.

Predsednik NSi-ja Matej Tonin pa dvomi, da bi priznanje Palestine s strani Slovenije, Španije, Irske in Malte bistveno spremenilo razmerje in trenutno humanitarno krizo v Gazi.

"Po oceni nove Slovenije bi bil naslednji postopek bolj pravilen, in sicer najprej je treba doseči premirje in mir na Bližnjem vzhodu, potem je treba izvesti nove volitve med palestinskimi oblastmi, da imajo novo kredibilnost in pa tudi avtoriteto, nato pa pride ustanovitev države in priznanje Palestine," je dejal ob predstavitvi potujoče kavarne NSi-ja pred evropskimi volitvami.

Ob tem je izrazil željo, da bi Slovenija resnično delala kot pošten posrednik, da bi se pogovarjala z obema stranema in s svojimi aktivnostmi prispevala k temu, da se čim prej zgodi premirje, ki bi vzpostavilo podlago za uresničitev rešitve dveh držav.

Treba je priznati obe državi

"Priznanje Palestine je samostojna odločitev slovenske vlade in parlamenta. Če pogledamo na zadevo z mednarodnopravnega vidika, je očitno naslednje: če podpiramo rešitev dveh držav, moramo tudi obe priznati," je ob robu dogodka ob dnevu Evrope na Kongresnem trgu v Ljubljani dejal evropski komisar za krizno upravljaje Janez Lenarčič.

Priznanje Palestine samo po sebi ne bo prispevalo veliko k dostavi humanitarne pomoči, je še dejal Lenarčič. "Treba je ustaviti morijo, za kar si odločno prizadevamo. Treba je dostaviti nujno potrebno humanitarno pomoč in začeti moramo delati na terenu za vzpostavitev dveh držav. Absolutne prioritete so prenehanje spopadov, bombardiranja, vojaških operacij in dostava humanitarne pomoči v tem vrstnem redu."

"V Gazi smo priče humanitarni katastrofi, ki je posebne narave. V konfliktih imajo ljudje običajno možnost pobegniti, medtem ko Palestinci v Gazi nimajo te možnosti. Ujeti so v ozkem in gosto naseljenem pasu ob morju, zato je še nujneje zagotoviti humanitarno pomoč v zadostnih količinah. To se ne dogaja in glavno odgovornost za takšno stanje ima Izrael. Doseči moramo prekinitev sovražnosti, izpustitev talcev, ki so v rokah Hamasa že več kot pol leta v grozljivih okoliščinah, in to čim prej," je še dejal evropski komisar.