Sodni svet je v četrtek na seji obravnaval predlog zakona o načinu izvršitve odločbe ustavnega sodišča, ki mu ga je posredovalo ministrstvo za pravosodje. Ustavno sodišče je junija lani namreč odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti ter zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.

Sodni svet je po seji zapisal, da sicer podpira prizadevanja vlade za izboljšanje položaja sodnikov, vendar meni, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča. Med plačo najnižje plačanega poslanca in okrajnega sodnika začetnika je osem plačnih razredov razlike, po predlogu zakona pa bi se ta razlika zmanjšala na pet plačnih razredov, kar po mnenju sodnega sveta "nikakor ne izenačuje plačnega položaja primerljivih funkcionarjev".

Sorodna novica Interventni zakon glede sodniških plač ureja predvsem plačni položaj sodnikov prve stopnje

Ob tem so v sodnem svetu poudarili, da poslanci prejemajo tudi mesečni pavšal za pokrivanje materialnih stroškov v neto znesku med petsto in osemsto evrov, kar pri uvrstitvi funkcij v plačne razrede ni upoštevano. Poleg tega mesečni pavšal poslancev od januarja 2017 ni vštet v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato je razlika med dohodki funkcionarjev sodne in zakonodajne veje oblasti še bistveno večja, kot izhaja iz uvrstitve funkcij v plačne razrede.

Sodniki sodišč prve stopnje bi skladno s predlogom napredovali za tri, višji sodniki za dva, vrhovni sodniki pa za en plačni razred. Sodni svet meni, da bi se z neenakomerno uvrstitvijo funkcij funkcionarjev sodne veje oblasti v nove plačne razrede ne le ohranila nesorazmerja med funkcionarji različnih vej oblasti, temveč tudi neutemeljeno porušila notranja razmerja med sodniki različnih stopenj. Zdi se jim neprimerno, da vrhovni sodnik svetnik na vrhuncu svoje kariere napreduje le za en plačni razred, s čimer je po svojem plačnem položaju izenačen z najnižje plačanim ministrom.

Poudarili so še, da predlog zakona ne upošteva stališča ustavnega sodišča, da mora zakonodajalec predvideti mehanizme, ki bodo preprečevali dokajšen padec realne vrednosti sodniških plač. Predlagani zakon pa je ne nazadnje neustrezen tudi z vidika časovne uveljavitve, saj ne sledi roku, ki ga je zakonodajalcu za odpravo ugotovljene protiustavnosti naložilo ustavno sodišče. Predlagane rešitve bi morale učinkovati že januarja, zdaj pa so predvidene za januar 2025.

Na vladi poudarjajo, da gre za prvi korak in da je predlog še v usklajevanju

Na ministrstvu za javno upravo so v ponedeljek pojasnili, da predlog interventnega zakona, s katerim se obravnava uresničitev ustavne odločbe glede sodniških plač, "predstavlja prvi korak k celostni ureditvi materialnega položaja sodne veje oblasti". Cilj je, da bi se ta v celoti uredil v okviru celovite prenove plačnega sistema in nove umestitve vseh funkcionarjev v plačni sistem javnega sektorja.

Kratek je bil tudi odgovor finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Dejal je, da gre za osnutek predloga interventnega zakona in da je še v medresorskem usklajevanju. "Verjamem, da je ključni cilj, ki smo ga zasledovali že pri pripravi osnutka zakona in ga zasledujemo tudi v fazi medresorskega usklajevanja, da pripravimo predlog, ki je po mnenju vladne strani skladen z odločitvijo ustavnega sodišča in na drugi strani tudi tak, ki ne ruši pogajanj, ki intenzivno potekajo že nekaj mesecev," je dejal.