Na NIJZ-ju so v zapisu na spletni strani poudarili, da je uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji dovoljena že deset let. Dostopnost do zdravil s kanabinoidi je omogočena vsem bolnikom, ki takšno zdravljenje potrebujejo in jim ga svetuje zdravnik. Po mnenju NIJZ-ja mora biti medicinska konoplja kot druga zdravila regulirana in varna za uporabo ter v pristojnosti medicinske stroke.

Opozorili so na raziskave, ki kažejo na škodljivost uporabe konoplje pri mladostnikih, saj povzroča spremembe v funkciji in strukturi možganov. Med najpogostejše posledice se uvrščajo okrnjen kratkoročni spomin, tesnobnost, panika in preganjavica. Pogostejše so še težave v šoli in v odnosih s sovrstniki. V primeru dolgotrajne uporabe so spremembe lahko nepovratne in privedejo do pomembnega upada funkcioniranja, zmanjšane socialne vključenosti, zmanjšane kakovosti življenja in neuresničevanja mladostnikovih potencialov.

Zgodnji začetek uporabe in redna uporaba konoplje v mladosti lahko vodita tudi do razvoja hujših duševnih motenj, kot so psihotične in depresivne motnje, in predstavljata večje tveganje za razvoj odvisnosti od drugih drog pozneje v življenju. Pri mladostnikih, ki redno uporabljajo konopljo, lahko težave vztrajajo tudi po prenehanju uporabe, so opozorili. Omenili so še tveganja za povišan srčni utrip, povišan krvni tlak, povečano tveganje za srčni infarkt in celo srčni zastoj.

Vsak sedmi 15-letnik v Sloveniji je že kdaj uporabil konopljo

Slovenija ima po razširjenosti rabe konoplje med mladostniki po navedbah NIJZ-ja že zdaj nezavidljive rezultate v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Približno vsak sedmi 15-letnik in vsak tretji 17-letnik sta že kdaj v življenju uporabila konopljo. Med dnevne uporabnike konoplje se uvrščajo dober odstotek 15-letnikov in nekaj manj kot trije odstotki 17-letnikov.

Kot so navedli, lahko uporaba konoplje povzroči škodo tudi osebam, ki je ne uporabljajo. Opozorili so na pasivno kajenje in večje tveganje v prometu zaradi zmanjšane psihofizične sposobnosti za vožnjo. Raziskave kažejo, da ponekod narašča uporaba konoplje v nosečnosti, kar predstavlja tveganja za zdravje ploda. Obstajajo tudi raziskave o škodljivih vplivih THC-ja na kognitivne funkcije, ki so opazne pozneje v času odraščanja. Vse pogostejše pa so tudi zastrupitve s konopljo, so omenili na NIJZ-ju.

Vse našteto po njihovih navedbah pomeni dodatne obremenitve zdravstvenega sistema in socialnih služb. Omejevanje dostopa do vseh psihoaktivnih snovi s potencialom za zlorabo je najosnovnejši in eden izmed dokazano najučinkovitejših sistemskih ukrepov politike na tem področju, ki zmanjšuje zdravstvene in širše negativne posledice, so izpostavili.