Komisija DZ-ja, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, bi morala zaslišati Damjana Žuglja, ki je v času vlade Janeza Janše opravljal funkcijo direktorja urada za preprečevanje pranja denarja, a ga na zaslišanje ni bilo.

Nato pa je zaslišala nekdanjega vodjo sektorja za sumljive transakcije urada za preprečevanje pranja denarja Lea Pongračiča, ki je delo v uradu začel leta 1999. Ko je vodenje urada leta 2021 prevzel Žugelj, pa je bil premeščen na Furs. Razlogov za premestitev mu uradno niso pojasnili, "ustno pa sem bil seznanjen, da se strateški pogledi takratnega vodje urada in moji pogledi ne ujemajo, kar je bilo verjetno tudi res", je danes pred komisijo povedal Pongračič, ki je zdaj znova zaposlen v uradu kot sekretar.

Glede skokovitega porasta anonimnih prijav v času, ko je urad vodil Žugelj, je pojasnil, da zakon sicer predvideva, da urad sprejema in analizira tudi prijave drugih prijaviteljev, vendar v uradu do leta 2014 nikoli niso odpirali primerov na podlagi tovrstnih prijav. Anonimne prijave so običajno motivirane ali vsebujejo zelo splošne podatke, treba je tudi oceniti njihovo verodostojnost. To pa je težko, če ni podatkov, je poudaril.

Kot je pojasnil, so v preteklosti prejeli do eno anonimno prijavo na leto, potem pa je bilo teh prijav tudi več kot 20, kar se mu zdi ogromno. Več anonimnih prijav je bilo po njegovem spominu naslovljenih neposredno na Žuglja. Potrdil je tudi, da so ga po prihodu Žuglja v urad klicali z banke in preverjali, ali je zahteva urada verodostojna oziroma ali so v uradu spremenili protokol glede pošiljanja zaprosil. Ugotavlja tudi, da so pri uradnih zaznamkih o odprtju primera manjkale ključne vsebinske informacije, na podlagi katerih je urad pod Žugljem odprl preiskavo in začel zbirati informacije.

Predsednika komisije DZ-ja Aleša Rezarja (Svoboda) je zanimalo tudi povečevanje števila vpogledov v transakcijske račune. Mediji so sicer poročali, da je urad pod vodstvom Žuglja na podlagi anonimne prijave sprožil eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij, je prvi poročal spletni portal N1.

Pongračič je na podlagi lastnih izkušenj pojasnil, da urad povprečno na posamezen primer vpogleda v tri ali štiri bančne račune. Vpogledov je sicer lahko tudi več, vendar je to običajno za primere, ki jih urad obdeluje skupaj s policijo in tožilstvom, ali ko gre za velike kriminalne združbe, je pojasnil. Da bi nekdo naenkrat vpogledoval v več sto računov, pa se Pongračiču s strokovnega vidika zdi neobvladljivo.

Preiskovalna komisija je med svojim delom sicer zaznala tudi primere anonimnih prijav, ki so na splošno opisovale, da se dogaja pranje denarja zaradi transfernih cen in neznanih virov financiranja. Te anonimne prijave pa so potem postale osnova za odprtje preiskave, je dejal Rezar.

"Jaz tega ne bi napisal," je odgovoril Pongračič. Po njegovih pojasnilih mora biti ocena za odprtje preiskave vsebinska, transferne cene pa so splošen pojem oziroma floskula, je ocenil.

Člane komisije je podrobno zanimala tudi selitev arhiva urada, saj so ugotovili, da je bil del arhiva preseljen na ministrstvo za finance. Pongračič je odgovoril, da ne ve, kdaj natančno se je zgodila selitev. Prav tako ne ve, kdo ima zdaj dostop do arhiva in do ključev oziroma kaj se danes dogaja z arhivom, kar je po njegovem mnenju veliko tveganje za urad.

Zanikal je, da bi Žugelj od njega zahteval dokumente, ki se navezujejo na direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča.

Poleg Žuglja bi morali biti zaslišani še dve uslužbenki urada, a ju ni bilo

Parlamentarna preiskovalna komisija je imela na dnevnem redu zaslišanje štirih prič, in sicer poleg Žuglja in Pongračiča še nekdanji uslužbenki urada za preprečevanje pranja denarja Petro Zakrajšek in Simono Kaučič.

Vabilo na zaslišanje je prevzel samo Pongračič, za druge pa na komisiji niso dobili obvestila, da naj bi ga prevzele, je povedal predsednik komisije in poslanec Svobode Aleš Rezar. Dodal je, da je glede na dozdajšnjo prakso mogoče, da se bodo priče seje kljub temu udeležile, saj je njen sklic javno objavljen.

Portal Necenzurirano pa poroča, da naj bi komisija odredila, da se Žuglja, Zakrajšek in Kaučiča znova pozove na zaslišanje, a da se jim bodo tokrat vabila vročala s pomočjo detektivov.

Urad RS za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom tedanjega direktorja Žuglja je leta 2021 na podlagi anonimne prijave sprožil eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij, je prvi poročal spletni portal N1.

Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce je oktobra lani kazensko ovadil Nacionalni preiskovalni urad (NPU), specializirano državno tožilstvo (SDT) pa je vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Žuglja in še pet oseb, osumljeni so zlorabe zaradi domnevno nezakonitega brskanja po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij.