Reševalne ekipe so že takoj, ko so našle razbitine helikopterja, sporočile, da "ni znakov, da bi bili potniki živi", nato pa so potrdili smrt politikov. Poleg Raisija in Amirabdolahiana so bili na krovu tudi guverner Vzhodnega Azerbajdžana Malek Rahmati in več drugih ljudi, skupaj devet. Leteli so v helikopterju Bell 212 ameriške izdelave. Uradnega vzroka nesreče iranske oblasti še niso sporočile.

Iranski Rdeči polmesec je sporočil, da so že našli trupla vseh potnikov, ki jih bodo zdaj prepeljali v Tabriz.

Ponesrečeni so se vračali iz sosednjega Azerbajdžana, kjer so s tamkajšnjim predsednikom Ilhamom Alijevom sodelovali pri slovesnosti ob odprtju jeza, v mesto Tabriz v severozahodni iranski pokrajini Vzhodni Azerbajdžan, ko se je na goratem območju z gosto meglo zgodila nesreča. Nekateri mediji so poročali o "trdem pristanku" predsednikovega helikopterja na goratem območju med mestoma Džolfa in Varzakan, drugi o nesreči. Druga dva helikopterja v konvoju sta varno prišla na cilj.

Sorodna novica Rusija in Kitajska hvalita prijatelja Raisija, sožalje izrazile tudi ZDA

Iranski mediji, med njimi tiskovna agencija Fars, so delili posnetke iz brezpilotnega letalnika, na katerih je bilo videti, kot da gre za razbitine helikopterja. Državna televizija je pred tem poročala, da je turški brezpilotnik zaznal koordinate nesreče in o tem obvestil iranske reševalce. V težkih razmerah, v megli in dežju, je sodelovalo 73 reševalnih ekip.

Pomoč pri iskanju helikopterja so ponudile tudi nekatere druge države, kot sta Irak in Savdska Arabija, Evropska komisija pa je aktivirala kartografsko službo za hitro odzivanje.

Izrael: Nismo bili mi

Izraelski uradnik, ki ni želel biti imenovan, je sporočil, da njegova država v nesrečo ni bila vpletena. "Nismo bili mi," je dejal.

Na položaju tri leta

Raisi se je rodil leta 1960 v mestu Mašad. Oče, ki je bil klerik, je umrl pred njegovim šestim rojstnim dnem. Kot študent je sodeloval na demonstracijah proti šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju, ki ga je z oblasti odnesla islamska revolucija leta 1979. Kmalu za tem je kot 25-letnik začel delati v pravosodju, ko naj bi sodeloval pri obsodbah in usmrtitvah političnih zapornikov. Pred predsedovanjem je bil Raisi večji del svoje kariere tožilec. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, ko ga je na predsedniških volitvah premagal Hasan Rohani, ki je predsedoval Iranu med letoma 2013 in 2021.

63-letni konservativni Raisi je bil predsednik Irana od leta 2021, ko je nasledil zmernega Hasana Rohanija. Od prihoda na položaj je uvedel stroga moralna pravila, nadzoroval pa je tudi krvavo zatrtje protivladnih protestov, ki so izbruhnili septembra leta 2022 po smrti iransko-kurdske ženske Mahse Amini v priporu, potem ko je bila aretirana zaradi domnevnega kršenja pravil oblačenja. Raisi si je poleg tega močno prizadeval za pogajanja s svetovnimi silami o iranskem jedrskem programu.

Raisi je veljal za politika s trdimi stališči, nekateri so ga omenjali tudi kot morebitnega naslednika vrhovnega verskega voditelja, 85-letnega ajatole Alija Hameneja, ki je na položaju že od leta 1989 in je javno podpiral Raisijeve poteze. Z Raisijevim prihodom na oblast so konservativci v islamski republiki prevzeli vse vzvode oblasti.

Mohber imenovan za začasnega predsednika

Iranska vlada, ki se je že sestala na nujnem zasedanju, je sporočila, da bo nadaljevala delo brez vsakršne motnje. "Zvestemu narodu zagotavljamo, da se bo pot služenja nadaljevala z neutrudnim duhom Raisija," so zapisali v izjavi, v kateri so dodali, da je predsednik žrtvoval življenje za državo.

Vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem za začasnega predsednika države imenoval dozdajšnjega podpredsednika Mohamada Mohberja, in sicer za največ 50 dni. Ob tem je v državi razglasil tudi petdnevno žalovanje.

Pogrebne slovesnosti za Raisijem in preostalimi žrtvami helikopterske nesreče se bodo začele v torek v severozahodnem mestu Tabriz ob 8. uri po srednjeevropskem času, je sporočila iranska tiskovna agencija Irn. Dodala je, da bodo truplo Raisija pozneje prepeljali v Teheran.

Glede na 131. člen iranske ustave v primeru smrti predsednika namreč njegov položaj prevzame prvi podpredsednik s potrditvijo vrhovnega verskega voditelja, ki ima tudi sicer zadnjo besedo pri vseh državnih zadevah. Nato mora svet, ki ga sestavljajo prvi podpredsednik, predsednik parlamenta in najvišji predstavnik pravosodja, v največ 50 dneh pripraviti volitve novega predsednika.

Raisi bi na položaju ostal do leta 2025, po njegovi smrti pa bi lahko po napovedih volitve potekale enkrat do julija.

68-letni Mohber velja za človeka, ki je prav tako blizu vrhovnemu verskemu voditelju Aliju Hameneju, ki ima glavno besedo nad ključnimi stvarmi v državi, kot sta zunanja politika in jedrski program. Mohber je postal podpredsednik ob Raisijevem prihodu na oblast. Predtem je bil vodja setada, investicijskega sklada, ki ima povezave s Hamenejem.

Amirabdolahian večkrat grozil s povračilnimi napadi na Izrael

V nesreči je umrl tudi iranski zunanji minister Hosein Amirabdolahian, ki je prav tako veljal za človeka s trdimi stališči, tesne odnose je imel tudi z revolucionarno gardo. Na tem položaju je bil že v obdobju med letoma 2011 in 2013, nato pa znova z Raisijevim prihodom na oblast leta 2021. Zagovarjal je zatrtje protivladnih protestov v državi. Med vojno v Gazi je večkrat zagrozil z iranskimi povračilnimi ukrepi proti Izraelu in pohvalil aprilski iranski napad z brezpilotniki na Izrael.

Amirabdolahian je že oktobra lani v nagovoru Generalni skupščini ZN-a v New Yorku posvaril ZDA, da bodo plačale ceno, če "Izrael ne ustavi genocida v Gazi". Njegovi komentarji so med drugim sledili napadom proiranskih skupin na ameriške vojake v regiji.

Iranski vladni kabinet je za njegovega naslednika imenoval dozdajšnjega namestnika Amirabdolahiana, Alija Baherija Kanija.

Vse bolj zapletene razmere v regiji

Raisi je v govoru po nedeljskem odprtju jeza v Azerbajdžanu sicer znova poudaril iransko podporo Palestincem v vojni v Gazi. "Verjamemo, da je Palestina prvo vprašanje muslimanskega sveta, in prepričani smo, da Iranci in Azerbajdžanci vedno podpirajo prebivalce Palestine in Gaze ter sovražijo sionistični režim," je dejal Raisi.

Zaradi vojne v Gazi so se napetosti v regiji spet povečale, po vrsti zaostrovanj pa je Teheran aprila letos izstrelil na stotine raket in izstrelkov neposredno na Izrael. Mednarodna skupnost pogosto izraža zaskrbljenost tudi zaradi iranskega jedrskega programa in poglabljanja vojaških vezi z Rusijo.

Medij: Izrael nima nič z nesrečo helikopterja

Izrael sicer še ni uradno komentiral smrti Ebrahima Raisiji, so pa tamkajšnji mediji poročali, sklicujoč se na neimenovane vladne predstavnike, da Izrael nima nič s tem dogodkom v državi svojega velikega sovražnika.

Po pisanju izraelskega časnika Jediot Ahronot Izrael ne pričakuje kakšnega dejanskega vpliva smrti iranskega predsednika na judovsko državo. Tudi ni pričakovati, da bi se politika Irana do Izraela kakor koli spremenila.

Edino vprašanje trenutno je, kdo bo nasledil Raisija na položaju. "Visoki vladni predstavniki v Jeruzalemu, razen sprememb znotraj Irana, ne pričakujejo nobenega vpliva na Izrael, ker je oseba, ki sprejema odločitve o iranskem jedrskem programu in protiizraelski teroristični kampanji, vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. V tem pogledu Raisijeva smrt ne bo nič spremenila, ne na bolje ne na slabše," je povzel DPA.