"Pozdravljam današnjo napoved voditeljev Kraljevine Španije, Republike Irske in Kraljevine Norveške o priznanju Palestine. V zadnjih tednih sem bil z njimi v tesnem in rednem stiku, v naslednjih dneh pa bom tudi s številnimi kolegi iz držav članic, ki še niso priznale Palestine, v upanju, da se pridružijo našemu procesu priznanja v bližnji prihodnosti," je sporočil Golob.

Spomnil je, da je slovenska vlada kot prva izmed podpisnic posebne izjave ob robu Evropskega sveta – to so Slovenija, Španija, Irska, Malta – začela proces priznanja Palestine, "v katerem je izrazila pričakovanja, ne pa pogojev, za obe strani".

Sorodna novica "Ne orožju skozi Luko Koper." Bo Slovenija preverila tovor ali pogledala vstran?

Premier je nedavno v pismu voditeljem držav članic EU-ja tiste, ki še niso priznali Palestine, pozval, da se pridružijo slovenskemu procesu priznanja. "Več držav bo z nami, močnejši bo naš vzvod na obe strani za doseganje premirja in izpustitev talcev," je dodal.

Kot je pojasnil, Slovenija proces priznanja vodi, ker želi stvari spremeniti z zavedanjem, da Palestinci potrebujejo več kot le simbolično gesto priznanja. "Radi bi pripomogli k reformiranju in opolnomočenju palestinske oblasti, ki bo zastopala svoje prebivalstvo tako na Zahodnem bregu kot v Gazi in ga vodila k rešitvi dveh držav, ki jo kot rešitev za trajen mir vidi skoraj ves svet," je poudaril.

Premier je prepričan, da bo, šele ko bodo vsi akterji v regiji in v svetu sprejeli realnost rešitve dveh držav in ko se bodo lotili obravnave izraelsko-palestinskega vprašanja, na Bližnjem vzhodu mogoč trajen mir in bodo Izraelci in Palestinci lahko zaživeli drug ob drugem v varnosti in stabilnosti.

Tanja Fajon redno v stikih z zunanjimi ministri Irske, Španije in Norveške

Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon je pozdravila odločitev treh držav za priznanju Palestine in dodala, da se Slovenija še naprej pogovarja z več podobno mislečimi evropskimi državami o uresničitvi obljube o priznanju.

Tanja Fajon, ki je govorila ob robu mednarodne konference Dan Afrike v ljubljanskem Centru Rog, je povedala, da je tako rekoč vsak dan v stiku s kolegi ministri Irske, Španije in Norveške.
Ministrica je ob tem želela poudariti, da je slovenska vlada še pred omenjeno trojico držav začela svoje postopke priznavanja neodvisne Palestine, a dodala, da ima vsaka država drugačna pravila, ki urejajo področje priznavanja držav.

Priznanje Palestine, ki mu Izrael glasno nasprotuje, je Fajon še enkrat označila kot obliko pritiska na Izrael, da vendarle ustavi svojo ofenzivo v Gazi, kjer vladajo vse hujše humanitarne razmere.

Sorodna novica Senat UL-ja sklenil, da bo Univerza v Ljubljani v prihodnjih projektih preverjala izraelske ustanove

Slovenija se zavzema za trajno premirje v Gazi, ki da bo pomenilo varnost tako za Izraelce kot za Palestince, je dodala zunanja ministrica Fajon.

Kot je razkrila, se je sama s približno osmimi državami znotraj EU-ja pogovarjala o priznanju Palestine še pred aktualno zaostritvijo bližnjevzhodnega konflikta oktobra lani. "Danes še vedno lahko govorim, da se nas pogovarja šest, sedem držav, zagotovo pa ponekod na stališča vlad vplivajo tudi bližajoče se evropske volitve," je pojasnila.

Slovenija naj bi Palestino priznala do 13. junija

Slovenska vlada je 9. maja sprožila postopke za priznanje Palestine in kot skrajni rok, ko naj bi odločitev posredovala državnemu zboru, določila 13. junij.

Kot je ob robu obiska premierja Goloba v Kopru dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk, ta datum ostaja. V vmesnem času pa se pogovarjamo z dodatnimi državami, ki bi se rade priključile na tak način, kot je naš, je dodal.

Medtem pa v Levici menijo, da bi morala Slovenija Palestino priznati skupaj z Norveško, Irsko in Španijo. "Mislim, da bi bilo prav, da se Slovenija pridruži temu paketu, to bo tudi močnejši signal Izraelu, da prekine grozodejstva v Gazi," je dejal poslanec Matej Tašner Vatovec.

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je v izjavi za javnost med drugim izrazil upanje, da Slovenija ne bo sledila potezi Irske, Španije in Norveške, saj bi po njegovem trenutno priznanje Palestine pomenilo priznanje teroristične organizacije Hamas.

Netanjahu: Palestina bi bila teroristična država

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem irsko, norveško in špansko napoved priznanja neodvisne palestinske države označil za "nagrado za terorizem".

"To bi bila teroristična država. Poskušala bi večkrat znova izvesti pokol, kot ga je 7. oktobra, v to pa ne bomo privolili," je izjavil Netanjahu.

Analitik Lovatt: Priznanju mora slediti mednarodni pritisk

Priznanje Palestine, ki so ga napovedale Španija, Irska in Norveška, morajo po mnenju analitika Hugha Lovatta iz Evropskega centra za zunanje odnose (ECFR) spremljati konkretna dejanja pritiska na Izrael in palestinsko upravo.

"Priznanje je otipljiv korak k uresničljivi politični poti do palestinske samoodločbe. To je tudi predpogoj za podporo arabskega sveta trajni prekinitvi ognja v Gazi," je v odgovorih za STA zapisal Lovatt. V okviru svojega načrta za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu so namreč arabske države, kot je Savdska Arabija, ZDA in Evropo pozvale k priznanju Palestine, je dodal.

Napovedano priznanje Španije, Irske in Norveške bi lahko z okrepitvijo legitimnosti palestinskih oblasti, ki vladajo na Zahodnem bregu, prispevalo tudi k napredku pri doseganju vzdržne povojne rešitve za Gazo, je na vprašanje, kako bi lahko današnja napoved vplivala na položaj na terenu, odgovoril analitik.

Sorodna novica Norveška, Irska in Španija bodo 28. maja priznale Palestino. Netanjahu: To je nagrada za terorizem.

Palestinska uprava naj se vrne v Gazo

Vrnitev reformirane palestinske uprave v Gazo je namreč po njegovem mnenju ključni pogoj za učinkovit povojni model vladanja in varnosti v enklavi, ki bi zadovoljil Palestince in obenem zadostil izraelskim varnostnim potrebam.

Prav pritisk na palestinske oblasti in predsednika Mahmuda Abasa, da znova oživijo palestinske institucije in obnovijo narodno enotnost, je ena od konkretnih dejavnosti, ki morajo spremljati samo priznanje, da bo to učinkovito, je še povedal Lovatt.

"Evropske države morajo jasno povedati, da v zameno pričakujejo ukrepe palestinske uprave, namenjene reformi upravljanja. To vključuje ponovno demokratizacijo in institucionalno reformo Palestine, narodno spravo, boj proti zlorabam človekovih pravic, volitve ter priprave na prenos oblasti po Abasu," je pojasnil.

To bo po njegovem mnenju okrepilo podporo palestinske javnosti in njeno sodelovanje v institucijah. "Priznanje pa morajo spremljati tudi okrepljeni raznoliki ukrepi, s katerimi bi izvajali evropsko nepriznavanje izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno s prepovedjo tamkajšnjega blaga in finančnih storitev," je dejal analitik ECFR-ja.

Razširitev sankcij proti izraelskim naseljencem?

Dodal je, da bi morali izkoristiti priložnost za razširitev sankcij proti izraelskim naseljencem zaradi nasilja nad Palestinci, ki so jih uvedli EU, nekatere njene članice, ZDA in Združeno kraljestvo. Poleg tega bi morale evropske vlade še trdneje podpreti preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča in Meddržavnega sodišča.

Odziv Izraela, ki je med drugim svoje veleposlanike v trojici evropskih držav poklical na posvetovanje v domovino, analitika ni presenetil. Pričakuje sicer, da bi lahko četverici držav – upošteval je tudi Slovenijo – sledile še druge. "To je precedens, ki bi lahko druge države spodbudil, da bi sledile v prihodnjih tednih oziroma mesecih," je sklenil Lovatta.