Z ministrico za kulturo Asto Vrečko se je v Odmevih pogovarjala voditeljica Rosvita Pesek.

Imate kakšen komentar na našo upravo, zdaj smo na polovički?
Seveda je izjemnega pomena, kaj se dogaja na RTV Slovenija, ne glede na vse tukaj govorimo o največjem javnem, medijskem in kulturnem zavodu. Obžalujem pretrese, vendarle pa je naš zakon bil napisan predvsem zato, da je politiko umaknil iz vodenja in upravljanja RTV Slovenija in to prepustil 17-članskemu svetu, sestavljenemu iz zaposlenih in civilne družbe, in pa upravi, tako da zdaj polagam upe seveda tudi na upravo, preostala dva člana in svet zavoda, ki so odgovorni za to, da delo nemoteno teče.

Sorodna novica DNS: RTV je treba postaviti na noge. Vrečko: Finance bo reševal nov zakon.

Moram, gospa ministrica, takoj skočiti v besedo, rekli ste, polagamo upe v to civilno družbo, zaposlene in upravo. Predsednik uprave Martić je predlagal članico uprave, ki so jo svetniki zavrnili, ko je prišla na vrsto, druga je odšla, še preden je doživela imenovanje ali pa neimenovanje, in vi govorite, da ste umaknili politiko. Kaj pa ta konflikt med upravo, med tistimi, ki res dobro poznajo zavod, in Svetom RTV, v katerem so ljudje, ki pridejo za nekaj ur na mesec na Svet RTV-ja in želijo vedeti, kdo je pravi za vodenje in kdo ni?
Seveda to pomeni umik politike iz vodenja in upravljanja, če se spomnite, smo imeli pred tem 20 let zakon, po katerem so programske svetnike imenovale politične stranke. Gre za vodenje in upravljanje v organih upravljanja, svetu in upravi, oba organa še obstajata in tukaj presojam, da je šlo za pravilno politično odločitev, da se je politika umaknila, naredila kolektivno vodstvo in seveda med njima pa je …

Ni neke harmonije med njima.
Ni, a mi seveda njih posamezno nismo imenovali. Verjamem pa, da je tako zaposlenim kot imenovanim članom sveta in preostalima članoma uprave v najvišjem interesu to, da javna hiša in javni servis na RTV Slovenija delujeta. Mislim, da vsi ti, ki so imenovani iz najvišjih institucij, premorejo dovolj modrosti in razuma, da bodo peljali stvari naprej v skupno dobro, v dobro ljudi, javnosti, obveščanja.

Poglejva našo največjo težavo. Slišali sva, glavna težava ostaja premajhen RTV-prispevek, zakaj ga ne zvišate?
Glavni težavi, kot se spomnimo, pred dvema letoma sta bili dve. Vodenje RTV Slovenija – prejšnje vodstvo je pustilo precejšnje opustošenje v tem javnem zavodu in posledice tega se odpravljajo še danes. Vsi smo poslušali tudi o organizacijskih težavah in zdaj je seveda na tej avtonomni instituciji, da to uredi. Financiranje pa je seveda tudi nekaj, kar smo načeli v tej vladi kot prvi v zadnjih 20 letih, pet dodatnih milijonov je bilo za RTV namenjenih v prejšnjem letu in deset v tem, torej skupaj dodatnih 15 milijonov. Številke za javni servis, torej samo za javno službo, kajti prispevek zajema javno službo, so seveda različne, tudi primanjkljaji ... Tukaj pa lahko rečem, kot smo se zavezali že takoj ob zakonu, se zavezujemo tudi zdaj in to uresničujemo. Pripravljamo novo novelo zakona, kjer bomo načeli še tiste stvari, ki so do zdaj ostale enake.

Sorodna novica Predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić je podal odstopno izjavo

Gospa ministrica, bi prosila res konkretno: že kot neka lajna se ponavljamo, da je prispevek za RTV že 10 let enak, 12,75 EUR. Agenda vaše vlade je bila: uredili bomo stabilen vir financiranja. V soboto ima vaša vlada dve leti, odkar je na položaju, in če verjamemo našemu prejšnjemu vodstvu, vam je predlagalo interventni zakon o povišanju prispevka in tudi odgovorili niste.
Pred mano je bilo tukaj približno 12 ali še več ministrov, ki tega vprašanja niso načeli. Naša vlada je vprašanje financiranja odprla z dodatnimi petimi in 10 milijoni, ko smo odpirali novelo zakona, smo povedali jasno, ljudje so šli in to večinsko podprli na referendumih. Šlo je za spremenjeno upravljanje, umik politike iz vodenja in upravljanja. Stabilni vir financiranja pa RTV Slovenija ima, kajti stabilni vir financiranja pomeni dajatev, pomeni položnico. Vprašati pa se moramo – in to je tudi to, kar obravnavamo, o čemer smo tudi zdaj govorili z upravo, tudi prejšnjim generalnim direktorjem –, kolikšen pa je tisti del, ki je potreben za opravljanje javne službe. Številke so se tu razlikovale od petih do 15 milijonov. Zakaj pa pred mano nihče od ministrov, tudi prejšnje vlade, ni dvignil tega, se ni absolutno nihče ukvarjal s tem, pa ne vem. Naša vlada je tista, ki se je medijev lotila resno, medijske zakonodaje, zastarele medijske zakonodaje. Ne le ta zakon, ki je bil star 20 let, pripravlja tudi zakon o medijih, ki sledi in je v zadnji fazi priprave. Zdaj pa bomo v kratkem poslali v javno razpravo tudi zakon o javni tiskovni agenciji. Vemo, da je bila pod prejšnjo vlado prav tako podfinancirana.

Vas bom še enkrat vprašala, gospa ministrica, ker vendarle zaposleni in seveda tudi javnost, če se jim bo to na položnicah poznalo, pričakujejo neke konkretne odgovore. Do konca avgusta mora vlada sprejeti sklep o povišanju prispevka, če želi, da bo prispevek s 1. januarjem povišan. Imate pripravljen ta sklep kot resorna ministrica?
Mi pripravljamo novelacijo zakona, kot sem povedala, to pripravljamo in to bomo tudi naredili. Kar zadeva financiranje, je to vprašanje na mizi, ne le, na kakšen način, ampak tudi druge stvari, ki so s tem povezane. Ampak še enkrat, ta vlada je že dala za letos 10 milijonov iz proračuna in tega ni naložila državljanom in tudi to je za boljše delovanje te televizije. Hkrati pa je tukaj težava ne le v financiranju – in to so povedali vsi, tako vaši kolegi kot tudi predhodniki v upravi in generalni direktor –, težave so tudi drugje in te dolgoletne težave seveda mora zajeti tudi zakon o RTV-ju. Samoupravljanja, vodenja in poseganja v kakršno koli avtonomijo tega zavoda ni na mizi naše vlade. Mi smo to jasno povedali, v nasprotju z vsemi prejšnjimi vladami, v avtonomijo javnega medija se ne bomo spuščali.

Še enkrat vas bom vprašala, gospa ministrica, konkretno junija se za 3,3 odstotka dvignejo plače vsem v javnem sektorju, torej tudi nam na RTV Slovenija, in sicer to znaša za vse nas milijon in pol, prispevek pa imamo še vedno enak.
Tudi to je eden izmed razlogov za to, da je ta vlada dala dodatnih 10 milijonov iz urada za narodnosti, kajti tudi tam je bil primanjkljaj. Mi se zelo dobro zavedamo težav javnega servisa, ki mora opravljati javno službo. Nihče do zdaj pa ni pravzaprav konkretno ocenil, koliko stane javna služba, in to delamo zdaj. Ko bomo novelirali zakon že drugič v štirih letih, kot rečeno, si želimo javnega servisa, ki bo imel ustrezno in primerno financiranje. Stabilno financiranje pa seveda ima, saj je tukaj RTV-prispevek.