Na zadnji avgustovski dan naj bi se v ljubljanskem parku Tivoli zgodil veliki koncert Magnifica ob 30. obletnici njegove kariere. Na koncert vabita geslo in hkrati verz ene njegovih uspešnic Pridi nocoj (v Tivoli), po navedbah nekaterih medijev naj bi bilo prodanih že okoli 13.000 od 20.000 vstopnic. Zapletlo se je, ko je Zavod RS za varstvo narave soglasje za izvedbo koncerta marca zavrnil. Organizator Magnificovega koncerta se je na odločitev pritožil, zadevo je obravnavalo ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je pritožniku ugodilo in zavodu zadevo vrnilo v odločanje.

Mladi za podnebno pravičnost pozvali k umiku koncerta na primernejšo lokacijo

Zavodu za varstvo narave so v bran stopili Mladi za podnebno pravičnost, ki so v ponedeljek na Magnifica naslovili odprto pismo in ga pozvali, naj koncert iz parka Tivoli umakne na primernejšo lokacijo. "Večtisočglava množica ljudi bo skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na območju prireditve in širšega vplivnega prostora našega najpomembnejšega mestnega parka. To se nam v aktualnih razmerah biodiverzitetne in podnebne krize zdi nesprejemljivo." Pismo je podpisalo več kot 130 krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov, glasbenikov, umetnikov in uporabnikov parka Tivoli.

In tako se je odprla razprava o organizaciji množičnih dogodkov v parku Tivoli. V soboto je bil prav tam dm-ov tek za ženske, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, postavljen je bil tudi oder, na katerem so nastopili Čuki. Pred tem je Zavod za varstvo narave zavrnil predhodno soglasje za tradicionalni Pohod na Rožnik, ki ga študenti organizirajo v sklopu Majskih iger, a kot opozarjajo, so študenti v tem primeru oddali nepopolno vlogo, soglasje so jim po dopolnitvi vloge odobrili, a žal prepozno, da bi pohod lahko izpeljali. Odločitve zavoda je komentiral tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal, da se mu zdi "popolnoma nerazumljivo", da so nekatere prireditve v Tivoliju dovoljene, druge ne.

Zavod presoja vsak primer posebej, na soglasje pa vpliva tudi množičnost dogodka

Na Zavodu za varstvo narave so za MMC pojasnili, da organizacije Magnificovega koncerta, ki je med obravnavo, ne morejo komentirati. Pojasnili pa so, da soglasje izdajo le v primeru, ko s prireditvijo ni kršen varstveni režim in prireditev nima škodljivega vpliva na naravo in ni v nasprotju s cilji parka, med katerimi so tudi oblikovne prvine parka, naravne vrednote, biotska raznovrstnost in prostor, ki prebivalcem omogoča kakovostno preživljanje prostega časa v naravi. "Zavod RS za varstvo narave izdaja strokovna mnenja, smernice in soglasja, skladno s svojimi pooblastili. Množični dogodki ne sodijo v zavarovana območja, sicer pa je vsak primer drugačen in zato presojamo vsakega posebej." Pri odločitvi pa ključno vlogo igrajo lokacija dogodka, njegovo trajanje in število ljudi, ki se ga bo udeležilo. Povedano drugače, res je, da se je dm-ovega teka za ženske udeležilo več tisoč ljudi, po nekaterih ocenah več kot 10.000, a na Magnificovem koncertu jih lahko pričakujemo vsaj še enkrat toliko.

Medtem so Mladi za podnebno pravičnost za MMC sporočili, da organizaciji dm-ovega teka za ženske nasprotujejo enako kot koncertu in da želijo odpreti strokovno razpravo o tem, kako Tivoli upravljati v prihodnje, "kot prostor megalomanskih dogodkov, kjer trume ljudi v nekaj urah povzročijo hude posledice, ali kot zeleno oazo v centru mesta, namenjeno za rekreacijo, sprostitev in oddih ljudi. (...) Po našem mnenju večji in množični dogodki, še posebej ob obstoju mnogih alternativnih lokacij, nimajo prostora v zelenih pljučih Ljubljane," so zapisali.

Magnificov koncert je zgolj po naključju odprl pričakovano in pomembno vprašanje

Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora ni presenečena, da se je odprlo vprašanje o upravičenosti organizacije večjih dogodkov v javnem mestnem parku. Pri tem poudarja, da ni pomembno, kateri dogodek odpre takšna "žareča vprašanja", da je to Magnificov koncert, je zgolj "nesrečno" naključje. "Ljudje so ozaveščeni glede pomena ohranjanja narave in zelenih površin za njihovo zdravje in prihodnost. Zato je pričakovano, da se o tem več govori, torej, kako se upravljajo parki, kaj se v njih dogaja, kakšen vpliv imajo dogodki. To ni pravzaprav nič posebno ljubljanskega ali uperjenega proti posameznemu dogodku."

Simoneti odločitve Zavoda za varovanje narave ne komentira. "Verjamem javnim institucijam, ki smo jih postavili zato, da varujejo javni interes. Trenutno se verjetno od primera do primera skuša ugotoviti, kakšne bodo razsežnosti." Hkrati v tem trenutku postavljamo smernice za naprej, svetovni trendi pa so glede tega precej jasni. "Ne grejo v smer blaženja prepovedi, ampak v smer zaostrovanja. Množične prireditve, ki so bile še pred desetimi leti sprejemljive, postajajo vedno manj sprejemljive. Govorimo tudi o nosilni sposobnosti območij zavarovane narave ali mestnih parkov. Tu imamo dve komponenti, prva je povezana z naravnimi prvinami in stanjem narave, druga je povezana z doživljajskimi možnostmi in vplivom na doživljanje vseh uporabnikov."

Uporaba skupnega prostora je stvar dogovora

Pri organizaciji množičnih, komercialnih dogodkov v javnem parku tako hkrati govorimo o zaščiti varovanih območij narave kot o zaščiti javnega interesa. Simoneti poudari, da moramo ves čas preverjati, ali s posegi v prostor pretirano prizadenemo ali omejimo vsakdanjega uporabnika. "Tudi po svetu se dogaja, da se dnevni uporabniki uprejo temu, da se velik del parka za določen čas izvzame iz javne rabe." Čas omejitve javne rabe parka namreč ni omejen le na trajanje prireditve. Priprave na sam dogodek lahko trajajo več dni ali celo več tednov, vsak poseg v prostor namreč zaznamujejo priprave, postavitev potrebne infrastrukture in nato sama izvedba. "V vseh teh fazah nas zanima, kako to vpliva na ljudi in okolje."

Kako bomo uporabljali skupni javni prostor, se moramo pravzaprav ves čas sproti dogovarjati. Med drugo svetovno vojno je park Zvezda ob Kongresnem trgu zaradi skrbi pred pomanjkanjem hrane postal nekakšna mestna njiva, trate so preorali in zasadili krompir. Nato so bile v nekoliko bližnji zgodovini zelenice strogo varovane. "Včasih se je reklo, tukaj se ne hodi po travi, danes rečemo, pokosili bomo, ko se bodo najedle čebele," doda Simoneti. V zadnjih letih je povsem sprejemljivo posedanje in poležavanje po tivolskih zelenicah. "Odprla se je svobodna raba parkovnega prostora zunaj poti, organiziranih počivališč in prostorov za igro. To je povezano z veliko potrebo ljudi po sprostitvi, nekako ni bilo več mogoče vrta ali parka vzdrževati kot prostor, ki je samo za pogled. Včasih so se ljudje sprehodili po promenadi, ogledali so si drug drugega in opazovali urejene grede in lepa drevesa. Zdaj je potreba po bližnjem stiku z naravo toliko večja."

Kot doda Simoneti, mora biti dobra uprava parka odprta in v stalnem dialogu z uporabniki. Dobrodošla bi bila tudi kakšna anketa o njihovem zadovoljstvu. Hkrati morajo imeti po njenem mnenju tudi najbolj aktivni uporabniki in zagovorniki varstva narave priložnost soočiti se, "si obrusiti jezik" in izraziti svoja pričakovanja. "Potem vam nekdo razloži tudi drugi vidik, znižate pričakovanja … Takšna je kultura dialoga, ki lahko pelje v dolgoročno vzdržno upravljanje v korist ljudi in varovanja narave. (...) Želela bi si predvsem strpne razprave, vzajemnega razumevanja enih in drugih in dogovora, ki gre v korist največjemu možnemu delu ljudi, ne posameznemu interesu. To je cilj upravljanja javnih prostorov, naj gre za parke ali mestne trge," še sklene Simoneti.