Pri obvladovanju medvrstniškega nasilja, ki je v porastu, nismo prav posebej učinkoviti, s spremembo zakonodaje bi morali tudi redefinirati vlogo staršev in zaposlenih v šolskem sistemu, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier Robert Golob.

Poslanka Iva Dimic (NSi) je namreč v poslanskem vprašanju Golobu spomnila na nedavni primer medvrstniškega nasilja na brežiški osnovni šoli in opozorila, da so že maja lani na seji parlamentarnih odborov vlado pozvali k ukrepanju. "Vedno znova nas pretresajo poročila o podobnih dogodkih, vendar kakšnih konkretnih rešitev še vedno nismo ne slišali ne videli," je bila kritična.

Sorodna novica Felda: Sproti se učimo, da vemo za drugič, kaj bi lahko preprečili

Golob je pritrdil, da je problematika medvrstniškega nasilja "izjemno resna". "Ta problematika, ki se je iz Združenih držav Amerike prelila v Evropo, bo žal najverjetneje postajala vedno večja, zato klasični normalni odzivi ministrstev, najverjetneje tudi policije, na način, kot smo jim bili priča do zdaj, verjetno ne bodo zadoščali," je ocenil. Pojasnil je, da je ministra za vzgojo in izobraževanje danes znova pozval, naj mu poroča o izvedenih dejavnostih od omenjene seje odborov in naj pripravi načrt, s katerimi ukrepi se bodo skupaj s policijo lotili te problematike.

"Sam ne ocenjujem, da so bili do zdaj predstavljeni ukrepi zadostni," je dejal. Po njegovem prepričanju bodo morali s spremembo zakonodaje redefinirati vlogo staršev in delavcev v šolskem sistemu, te pa tudi opolnomočiti. Obenem pa ne verjame, da se da temu družbenemu fenomenu v celoti izogniti.

Ob problematiki medvrstniškega nasilja je poudaril tudi vprašanja romske manjšine, pri čemer pa je pozval, naj se teh vprašanj ne meša, čeprav včasih pride do prepleta. Vprašanja romske manjšine po njegovih besedah namreč zahtevajo posebno obravnavo. "Ni enostavnih rešitev," je dejal in dodal, da bo treba pripraviti poseben akcijski načrt, kako se spoprijemati s tem.

Tretje vprašanje pa je po njegovem mnenju to, ali je slovenska policija ustrezno organizirana in pripravljena na spoprijemanje s tem fenomenom medvrstniškega nasilja.

Premier verjame, da bo lahko tudi omenjeni dogodek v Brežicah služil temu, da bodo spremembe učinkovite in da bo v prihodnje obvladovanje tega pojava nekoliko učinkovitejše. "Danes pa žal moram tudi sam deliti mnenje, da nismo prav posebej učinkoviti pri obvladovanju tega vprašanja," je dodal.

Na vprašanje Ive Dimic, ali bo prevzel odgovornost, ker vlada v letu dni ni pripravila zakonodajnih rešitev, pri čemer pa sta nasilje in nestrpnost v šolah intenzivnejša, je dejal, da "učinkovit odgovor ni v tem, da se sprašujemo o politični odgovornosti, učinkovit odgovor je v tem, kako bomo naslovili vprašanje nasilja med vrstniki". Ob tem je vse institucije, tudi vladne in policijo, znova pozval, naj se medvrstniškega nasilja lotijo z vso resnostjo.

Golob o stavkah v javnem sektorju: Zakaj sindikati ne dajo prednosti najslabše plačanim uslužbencem?

Janez Žakelj (NSi) je na premierja naslovil vprašanje glede nedostopnosti storitev javne uprave zaradi stavkovnega vala v javnem sektorju. Poudaril je predvsem skrb vzbujajoče stanje na upravnih enotah. "Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je pred 8. uro zjutraj 60 ljudi stalo v vrsti pred upravno enoto v Škofji Loki. Pretekli teden na Vrhniki – pred 8. uro zjutraj 15-metrska vrsta. Ljudje jemljejo več dni dopusta, da uredijo enostavno upravno zadevo. Kdo je kriv? Upravni delavci, ki za minimalno plačo poslušajo gnev državljanov, ali neučinkovita vlada, ki zaostruje in komplicira postopke?" je premierja vprašal Žakelj. "Ali res menite, da je glavna krivda za nevzdržno situacijo na upravnih enotah na strani zaposlenih?" Žaklja je ob tem zanimalo tudi, kdaj bodo pogajanja z javnim sektorjem, ki naj bi uredila plačna razmerja, končana.

Premier Robert Golob je dejal, da se sistema plač v javnem sektorju ne da urediti čez noč. "Nazadnje so celovita pogajanja potekala šest let in se končala leta 2008, po tem datumu se nobena vlada tega področja ni lotila celovito." V času prejšnjih vlad se je tako po Golobovih besedah zaradi množice parcialnih dogovorov nakopičilo preveč nesorazmerij, da bi bil sistem še vzdržen. Da plačni sistem javnega sektorja ne bi razpadel, ga je po njegovem mnenju treba nasloviti celovito. "O tem lahko govorimo na primeru stavke Fidesa, ali v primeru stavke na upravnih enotah. Ne bom se spuščal v to, katera stavka je upravičena in katere zahteve so upravičene in katere ne. Ko smo s sindikati dorekli časovnico o plačni reformi, smo vključili datum, ki ga vsi poznamo, to je 13. september." Spomnil je, da je del dogovora s sindikati tudi to, da vlada pred tem datumom ne bo vstopala v ločena pogajanja in ločene dogovore z nobeno od skupin. "Pogajanja potekajo skupaj, z vsemi 46 sindikati, ki se jih želijo udeleževati." Preostale sindikate je Golob pozval, naj se pridružijo krovnim pogajanjem.

Dodal je še, da so obstoječe stavke rezultat parcialnih rešitev prejšnjih vlad. "Da ima uradnik s srednješolsko izobrazbo nižjo plačo od minimalne, ni zasluga te vlade. Zasluga te vlade je, da je minimalna plača v zadnjem obdobju absolutno zrasla." Spomnil je še, da je vlada v prvotnem predlogu, ki je po Golobovih besedah še vedno na mizi, na začetku krovnih pogajanj pozvala, naj se najprej obravnava problematika tistih javnih uslužbencev, ki so pod minimalno plačo, da po končani plačni reformi nihče, ki je zaposlen v javnem sektorju, ne bo prejemal plače, ki je nižja od minimalne. "Ključno vprašanje je, zakaj ta predlog še ni uveljavljen. Zakaj ti isti sindikati, ki pravijo, da se borijo za najslabše plačane delavce, ne dajo prednosti sprejemu tega predloga v pogajanjih? Ker se borijo, ne le za delavca, ki ima najnižjo plačo, ampak primarno tudi za preostale, ki nimajo najnižje plače, da dobijo sorazmerno več. V odstotkih enako, v evrih pa bistveno več. Zato so pogajanja trda in kompleksna."

Žakelj je Golobu odvrnil, da gre za izgovore, ki jih poslušajo že dve leti. Ob tem je spomnil na številne zamike in neizpolnjene roke pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja. Predsednik vlade je kot razlog za zamudo poudaril lanske poplave. "Zaradi poplav so vsi sindikati razen enega razumeli, da bo zamik pri izvajanju plačne reforme nujen," je poudaril.

Tudi Jelka Godec (SDS) je premierju postavila vprašanje v povezavi z ureditvijo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju v Sloveniji in izpolnitvijo ustavne odločbe glede plač sodnikov, pri čemer jo je zanimalo, ali to pomeni izstop te skupine iz enotnega plačnega sistema.

Golob je znova poudaril, da je materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj vsake pravne države. "Vi ste se zelo trudili v vseh vladah do zdaj, da ste to spodkopavali. Zaradi tega je prišlo do ustavne odločbe, ki je ugotovila, da so vse od leta 2012, ko je bil nekdo na oblasti, sodniki in tožilci v neenakopravnem položaju s preostalimi javnimi uslužbenci in da od takrat naprej njihove plače realno zaostajajo za vsemi preostalimi plačami v javnem sektorju," je dejal.

Pri odločbi ustavnega sodišča je po njegovih besedah najzanimiveje to, da bo plača za okrajne in okrožne sodnike s 1. januarjem 2025 skorajda enaka, kot so jo predvideli v zakonskem predlogu, ki so ga poslali v DZ, ter to, da bo imel predsednik vrhovnega sodišča višjo plačo od predsednice države.

"Vem, da tudi ustavni sodniki niso imeli namena vzpostavljati novih plačnih nesorazmerij s svojim parcialnim posegom v plačno politiko, pa so jih," je opozoril in spomnil, da so se sami zavezali, da bodo v pogajanjih ta plačna razmerja poskušali urediti vsa naenkrat. Zatrdil je, da bodo odločbo ustavnega sodišča izvršili. "Ali je ta ustavna odločba tudi dejansko pripomogla k temu, da se plačna razmerja v državi uredijo, to je pa že drugo vprašanje," je dodal.

Pojasnil je, da je treba plače, ki so realno zaostajale za inflacijo, uskladiti. "Vsa dejanja vaše stranke gredo v smer demoliranja pravne države, vključno s plačami sodnikov, ki so talec druge Janševe vlade," je odgovoril Jelki Godec, ki je ugovarjala, da bi lahko poznejše vlade ukrepe odpravile, a jih niso.

Golob si želi, da bi bili postopki za preselitev ljudi s prizadetih območij v poplavah hitrejši

Na lansko katastrofalno ujmo je v okviru poslanskih vprašanj predsedniku vlade ob začetku junijske seje DZ-ja spomnil poslanec SD-ja Damijan Zrim. "Skupaj smo dali zagotovila, da prizadeti ne bodo pozabljeni in bodo v najkrajšem mogočem času deležni ustrezne pomoči," je dejal in Goloba vprašal, kakšni so časovni načrti za zagotovitev nadomestnih domov.

"Odziv na poplave je sicer bil hiter in odločen, a posledic ne bomo mogli odpraviti v rokih, ki bi si jih vsi želeli," je odgovoril Golob.

Spomnil je, da so že končani interventni posegi tako na vodni kot cestni infrastrukturi, da se v prihodnosti kaj takšnega ne bi moglo več zgoditi. "To je bila prva prioriteta, saj je logično, da je bila to prva prioriteta," je dejal.

Kot uspešne je označil tudi ukrepe za zagotovitev finančnih sredstev, kar ne nazadnje potrjuje dejstvo, da bo Slovenija iz evropskega solidarnostnega sklada prejela nekaj več nepovratnih sredstev od pričakovanj. Medtem ko naj bi po prvih načrtih prejela 400 milijonov evrov, si jih zdaj lahko obeta 428 milijonov evrov. "Višji znesek je odobren in bomo dobili dodatnih 28 milijonov evrov, ki jih v resnici nismo načrtovali," je dejal Golob.

Omenil je tudi uspešno izvedene dejavnosti za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom ter dodal, da je na koncu ostalo 343 objektov na seznamu za odstranitev in nadomestno oziroma nadomestitveno gradnjo. Čeprav stroka pravi, da na določenem območju življenje ni več varno, nekateri lastniki še vedno vztrajajo, da se ne bodo selili, je povedal in dodal: "Tudi jaz bi si želel, da bi bili postopki, kako bi prišli do novih streh nad glavo, hitrejši."

Godec: Vlada na poslanska vprašanja ne odgovarja v rokih

Junijska redna seja DZ-ja se je začela s poslanskimi vprašanji, pred tem pa so v opoziciji vnovič opozorili, da se vlada oziroma ministrstva pri odgovorih na nekatera poslanska vprašanja ne držijo predpisanih rokov. Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je tako predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič prosila, naj vlado opozori na določilo poslovnika, po katerem bi morala vlada na vsako poslansko vprašanje odgovoriti v roku 30 dni.

Urška Klakočar Zupančič je vlado in ministre pozvala, naj se, če je le mogoče, držijo tega roka, sicer pa sporočijo, zakaj ne morejo odgovoriti na poslansko vprašanje. "Mislim, da je to izraz spoštovanja do državnega zbora," je poudarila.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič pa je dejala, da veliko število postavljenih poslanskih vprašanj obremenjuje delo vlade.

Redna seja se bo nadaljevala še v torek in sredo. V torek bodo med drugim obravnavali vladni predlog zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. V sredo pa bodo med drugim razpravljali o vladnem predlogu novele zakona o kazenskem postopku in novem zakonu o Kobilarni Lipica.