BBC je analiziral 15 incidentov, ki so se zgodili med letoma 2020 in 2023, v katerih je umrlo 43 ljudi. Prvotni vir so bili predvsem tamkajšnji mediji, nevladne organizacije in turška obalna straža.

Grško vlado že dolgo obtožujejo prisilnega vračanja ljudi v Turčijo, kar je po mednarodnem pravu nezakonito, grška obalna straža pa odločno zavrača vse obtožbe o nezakonitih dejavnostih.

Prebežniki so dejali, da so jih grške oblasti vrgle v morje ali naložile na napihljive čolne brez motorjev, ki so se potem izpraznili ali pa so bili preluknjani.

Prebežnik iz Kameruna je za BBC dejal, da so ga po prihodu na otok Samos, kjer je nameraval zaprositi za azil, grške oblasti ulovile, zamaskirani policisti pa so ga skupaj z moškima iz Kameruna in Slonokoščene obale pretepli ter vrgli v vodo. Uspelo mu je priplavati do obale, trupli drugih dveh prebežnikov pa so našli na turški obali.

Podobno izkušnjo je BBC-ju povedal prebežnik iz Somalije, ki naj bi mu grška obalna straža marca 2021 zvezala roke za hrbtom in ga vrgla v morje.

Primer z največ smrtnimi žrtvami naj bi se zgodil septembra 2022, ko je čolnu s 85 prebežniki v bližini grškega otoka Rodos odpovedal motor. Grška obalna straža, ki so jo s čolna poklicali na pomoč, jih je vrnila v turške teritorialne vode ter naložila na gumijaste čolne, ki so se kmalu začeli potapljati. V incidentu je umrlo več otrok.

BBC-jevi sogovorniki so dejali, da so jih ljudje, ki so bili pogosto brez uniform in zamaskirani, prijeli, še preden so lahko v registracijskih centrih zaprosili za azil.

BBC je posnetke, ki jih je pridobil med preiskavo, pokazal častniku grške obalne straže. Na njih je prikazanih 12 ljudi, ki so jih naložili na čoln grške obalne straže in jih zapustili, častnik pa je dejal, da je to "očitno nezakonito" in "mednarodni zločin". Grško ministrstvo za pomorske zadeve in otoško politiko je za BBC dejalo, da posnetke trenutno preiskuje neodvisni državni organ.

Četrt milijona prebežnikov letno na poti v Evropo prečka morje

Skupine za človekove pravice trdijo, da je bila na tisoče ljudem odvzeta pravica do prošnje za azil, ki je zapisana v mednarodnem pravu in pravu EU-ja, sami pa so bili prisiljeni vrniti se iz Grčije v Turčijo.

Grška obalna straža je BBC-ju dejala, da njeno osebje dela "z močnim občutkom odgovornosti in spoštovanjem človeškega življenja ter temeljnih pravic", in dodala, da so "v celoti izpolnjevali mednarodne obveznosti države". Sporočili so še, da so od leta 2015 rešili 250 tisoč ljudi v več kot 6000 incidentih na morju.

Predtem je bila grška obalna straža deležna kritik zaradi svoje vloge pri največjem brodolomu ladje s prebežniki v Sredozemlju v zadnjem desetletju, ko naj bi umrlo več kot 600 ljudi z ladje Adriana. Grški uradniki so vztrajali, da ladja ni bila v težavah in je bila na poti v Italijo, zato je obalna straža ni poskušala reševati.

Grčija številnim prebežnikom predstavlja vstopno točko v Evropo. Lani je v Evropo po morju prispelo 263.048 prebežnikov, od tega 16 odstotkov v Grčijo. Turčija je leta 2016 z EU-jem podpisala dogovor, da prebežnikom prepreči prečkanje v Grčijo, vendar je leta 2020 izjavila, da ga ne more več izvajati.

Grčija zanika verodostojnost navedb BBC-ja

Grška vlada je zanikala verodostojnost preiskave domnevnih nezakonitosti pri ravnanju s prebežniki, ki jo je objavil BBC, zavrnila je tudi obtožbe o kršenju mednarodnega prava.

"Spremljamo vsako objavo, vsako preiskavo, vendar ponavljam – to, kar je bilo objavljeno, nikakor ni dokazano," je dejal tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis. Dodal je, da grška obalna straža "vsak dan reši na desetine človeških življenj".

Na trditve v preiskavi se je odzvala tudi Evropska unija. "Grške oblasti morajo – tako kot v vseh državah članicah EU-ja – v celoti spoštovati obveznosti iz azilnega in mednarodnega prava," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Eric Mamer.