"Neverjetno, to je pravljica. Presrečna sem, že v dvorani nisem vedela, kam se obrniti in s kom to proslaviti. Od veselja me razganja," je dejala v izjavi za slovenske medije, za TV SLO 2 pa je razkrila recept za olimpijsko zlato: "Malo je neverjetno, ampak včeraj sem malce razmišljala, ko sem pisala v svoj dnevnik. Ugotovila sem, kaj je ključno. Za tak uspeh so potrebne tri stvari. Tri sestavine. Prva je neizmerna želja, druga je predanost, tretja pa zaupanje sama vase. Mislim, da sem danes imela vse troje in ni bilo druge opcije, kot da pridem na vrh."

V kategoriji do 63 kg je Slovenija osvojila peto olimpijsko medaljo, četrto zapored, Leški pa je ob debiju pod petimi krogi dosegla uspeh kariere. Dvakratna svetovna podprvakinja je začela suvereno. Najprej je z iponom ugnala Gruzijko Eter Askilašvili, v drugem krogu je Alžirki Amini Belkadi že uspel vazari, toda Primorka je odgovorila z iponom, v četrtfinalu pa je bila boljša od druge judoistke sveta, Kanadčanke Catherine Beauchemin-Pinard, ki je branila bron. V boju za zlato točko je Leški slavila z vazarijem.

Sorodna novica Prva medalja za Slovenijo: Andreja Leški z iponom do olimpijskega zlata!

Nato pa je sledil vrhunec poti na olimpijski prestol. Dvoboj z veliko Francozinjo Clarisse Agbegnenou, srebrno iz Ria in zlato iz Tokia. Po petih porazih je domačo adutinjo, ki je imela veliko podporo s tribun, prvič v karieri premagala. V zaključku dvoboja je Leški zmagala z vazarijem. Na koncu je odpravila še Mehičanko Prisco Awiti Alcaraz, ki je udarno začela finale z vazarijem, toda po minuti in pol je nova olimpijska prvakinja izvedla odločilen napad za ipon.

"Prepričana sem, da se bodo čustva in misli še spreminjala v prihodnjih dneh. V tem trenutku se sicer zavedam, kaj sem dosegla, kaj mi je uspelo in kje sem. Ampak me čakajo intenzivni dnevi, ko bo počasi prihajalo za mano. To se sicer ne zgodi pogosto, ampak nimam besed," je 27-letna judoistka povedala za Val 202 in nadaljevala: "Ko se je končal finalni dvoboj, sem bila neizmerno srečna. 22 let treniram ta šport. Vsak dan se potim, trpim, težko mi je na treningih in grem čez sebe. Zakaj? Na treningih je težko, zato da je potem na tekmah lažje."

"S "sparing" partnerico Kajo Šuster sva se pred polfinalom malce šalili, da je pritisk na Francozinji in da gre glasna dvorana samo v mojo korist. Zvok me ni motil. Mogoče trenerja nisem vsake toliko dobro slišala, ampak sva imela pripravljen načrt in sem točno vedela, kaj je potrebno in kaj moram narediti. To je zmaga nad celo nacijo tu v Parizu. Neverjetno. Bratranec se je lani šalil, ko me je premagala v finalu svetovnega prvenstva, in rekel, pusti, ti jo boš pa v Parizu pred njenimi navijači. In res sem jo," je za Val 202 opisala obračun z Agbegnenou.

Leški si je prislužila že nastop na olimpijskih igrah v Tokiu, a je nato po internem dvoboju s Tino Trstenjak zaradi pravila ene tekmovalke na državo ostala brez olimpijske tekme, pa čeprav sta bili obe Slovenki na svetovni lestvici uvrščeni med najboljšo peterico. "Ko si otrok, misli o takih uspehih hitro pridejo. To so sanje, otrokom pa ni težko sanjati. Spomnim se, ko sem trenirala še v Marezigah, me je trener Iztok Babič želel poslati že v Rio, ker je videl tak potencial v meni. Če bi se izšlo, seveda, ampak sem bila takrat res premlada," je dodala.

"Vse skupaj je noro. Po mojem še nisem čisto dojel, ker je to res nekaj izjemnega zame osebno, za Andrejo, za vse. Če ne verjameš, se tega ne da doseči. Najprej moraš verjeti, potem sledi tudi takšen uspeh," je povedal trener slovenske junakinje Luka Kuralt. Poudaril je, da sta kljub pomembnosti, ki jo tekmovanju daje pridevnik olimpijski, vadila po običajnem procesu z dvema treningoma na dan, posvečenima kondiciji, moči in samemu judu.

"Ne bi rekel, da je bilo kaj posebnega v pripravah. Odkar sem postal njen trener, sem vedel, kaj je njen ultimativni cilj. Nekako je šlo vse v pravo smer," je dodal Kuralt in priznal, da je bilo na trenutke stresno. Posebej nevarna "na papirju" je bila v polfinalu Agbegnenou, šestkratna svetovna in petkratna evropska prvakinja. "Še enkrat sva šla skozi vse borbe proti njej, vedela sva, kaj počne, kje je nevarna. Če premagaš Francozinjo v Parizu na najpomembnejši tekmi, je to še več vredno," je sklenil trener v judo klubu Bežigrad.

Na tribunah dvorane Champ de Marsu je uspeh svoje naslednice spremljala tudi Tina Trstenjak, sicer tudi zelo dobra prijateljica Agbegnenou, s katero se je borila v dveh olimpijskih finalih. "Končalo se je sanjsko, a pot je bila res težka. Francozi so pripravili vse za slavje Clarisse Agbegnenou, s katero sta se pomerili v polfinalu. Francozinja je imela za sabo res celotno dvorano, ko zmagaš na taki tekmi, si res pravi. Ves dan je nastopala zelo suvereno. Že dopoldne sem vedela, da je mogoče prav vse," je povedala Trstenjak.

V Parizu je tudi Urška Žolnir, ki sodeluje v Slovenski hiši. Pred 20 leti je v Atenah začela serijo judoističnih medalj, v kategoriji do 63 kg pa je tudi dobila zlato kolajno. "Absolutno me veseli, da judoisti že 20 let osvajamo olimpijske medalje in da je Andreja danes ta niz še podaljšala. Tega se moramo veseliti vsi, tu je odrekanje, ne samo Andreje, ampak celotne njene ekipe, ogromno dela je v tej medalji, kakršna koli že bo, in to je nagrada za celotno ekipo," je pristavila Žolnir.