Zastopniki zaposlenih v šolstvu pravijo, da gre za škandalozno prakso. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da šole za določen čas običajno zaposlujejo osebe, ki nadomeščajo, ali pa osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za redno zaposlitev. Ravnatelji pa, da morajo skrbeti tako za upoštevanje zakonodaje kot za poslovanje zavoda.

Julija se je na zavod za zaposlovanje prijavilo 900 oseb z zadnjim delodajalcem v dejavnosti izobraževanja. Največ jih je iz osnovnih šol, gre za heterogeno skupino, prevladujejo pa mlajši zaposleni s pogodbami za določen čas, je pojasnila generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.

"Gre za različne poklice. Med njimi prevladujejo osebe, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo. Teh je skoraj trideset odstotkov. To so npr. delavci za pomoč pri pouku, razni informatorji in spremljevalni poklici in pa učitelji razrednega pouka in tudi drugi poklici, npr. kuharski pomočniki, čistilci, vzdrževalci, hišniki in podobno," je povedala Barbo Škerbinc.

Glede na to, da smo se s pristojnim ministrstvom že pred leti dogovorili, da bodo šole tako prakso nehale izvajati, tega preprosto ne razumem, pa poudarja sindikalist Branimir Štrukelj: "V času pomanjkanja učiteljev imamo direktorje, ki varčujejo s tem, da za dva meseca prekinejo plačo. To se mi zdi absurdno in neracionalno. Tveganja zato, da si bo človek našel službo drugje, so verjetno velika. Preprosto me ta logika osupne."

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da se nadomestne zaposlitve za določen čas največkrat sklenejo za nadomeščanje dolgotrajnega bolniškega, porodniškega dopusta in upokojenih zaposlenih. Na razpise pa se prijavljajo tudi strokovni delavci, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev za zaposlitev za nedoločen čas. Dodajajo, da je zaposlovanje v pristojnosti ravnatelja šole, ki mora poleg delovne zakonodaje upoštevati tudi kadrovski in finančni načrt ter skrbeti tako za uresničevanje pravic posameznikov kot tudi za racionalnost poslovanja zavoda.