"Prvič od konca hladne vojne se moramo resnično bati za svoje preživetje in potreba po enotnem odgovoru ni bila še nikoli tako nujna," je dejal Draghi, ki mu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pred enim letom poverila pripravo poročila o konkurenčnosti EU.

Draghijevo poročilo o prihodnji konkurenčnosti evropskega gospodarstva so nekateri pričakovali že pred poletnimi počitnicami, prinaša pa temeljito analizo stanja evropskega gospodarstva in okoli 170 ukrepov.

"Upočasnjevanja gospodarske rasti ne moremo več ignorirati," je na tiskovni konferenci s predsednico Evropske komisije opozoril nekdanji direktor Evropske centralne banke. Draghi opozarja, da se podjetja iz EU-ja spoprijemajo z večjo konkurenco iz tujine in slabšim dostopom do čezmorskih trgov, Evropa pa je izgubila tudi svojo najpomembnejšo dobaviteljico energije, Rusijo.

Vse manjša je tudi geopolitična stabilnost. "Evropa je najbolj odprto gospodarstvo na svetu, zato smo takrat, ko naši partnerji ne igrajo po pravilih, bolj ranljivi drugih," je na novinarski konferenci dejal Draghi.

Največ naložb od druge svetovne vojne

V središču Draghijevega poročila je zahteva po obsežnih zasebnih in javnih naložbah, kakršnih v Evropi ni bilo od 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Evropa bo morala letno vložiti dodatnih 800 milijard evrov, da se bo izvlekla iz primeža nizke produktivnosti in šibke rasti To je označil za "eksistenčni izziv".

Naložbe bi znesle do pet odstotkov evropskega bruto domačega proizvoda, veliko več od 1–2 odstotkov, ki jih je zahteval Marshallov načrt za obnovo Evrope po 2. svetovni vojni.

Povečanje naložb bi bilo "brez primere", je dejal. "Če Evropa ne bo postala bolj produktivna, se bomo morali odločiti. Ne bomo mogli biti vodilni na področju novih tehnologij, svetilnik podnebne odgovornosti ali neodvisen akter na svetovnem prizorišču. Ne bomo mogli financirati svojega socialnega modela. Morali bomo zmanjšati nekatere, če ne vseh svojih ambicij."

Nujno boljše usklajevanje in novi viri financiranja

Države EU-ja so se že odzvale na nove razmere, je zapisano v poročilu, vendar je bila njihova učinkovitost omejena zaradi pomanjkanja usklajevanja. Nujno je izboljšati raven inovativnosti, usposobljenosti delovne sile in veliko bolj usklajevati politike na evropski ravni.

"Veliko več bi lahko storili, če bi delovali kot skupnost," je pozval in poudaril, da mora EU delovati bolj osredotočeno. Nekatera vprašanja so po njegovem mnenju tako pomembna, da bi morale države uporabiti okvir okrepljenega sodelovanja. Poročilo predlaga, da se postopek sprejemanja s t. i. kvalificirano večino, kjer ni potrebno soglasje absolutne večine vseh držav članic, razširi na več področij, v skrajnem primeru pa bi bilo nekaterim državam treba omogočiti, da se določenih projektov lotijo same.

Medtem ko bodo obstoječi viri financiranja pokrili nekatere od naložb, Draghi opozarja, da bodo morda potrebni novi viri skupnega financiranja, v katere države na čelu z Nemčijo v preteklosti doslej niso želele privoliti in k čemur ni naklonjena tudi Evropska komisija.

Zavzel se je za skupno zadolževanje za financiranje skupnih evropskih projektov. Pri tem je spomnil na sklad za gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19, za katero sredstva Evropska komisija pridobiva z zadolževanjem na finančnih trgih v imenu Unije.

Poleg tega bo treba po Draghijevih besedah bolje mobilizirati zasebni kapital, pri čemer je pozval k dokončanju unije kapitalskih trgov. Z naložbami v inovacije se bo dvignila produktivnost, ki je ključna za konkurenčnost evropskega gospodarstva, je še povedal.

Ni razvoja brez inovacij

Poročilo vsebuje številna priporočila za posamezne sektorje. Draghi je opozoril, da je načrt Evrope, da do sredine stoletja zmanjša emisije toplogrednih plinov, predstavlja priložnosti, da svojo tehnologijo izvozi po vsem svetu.

"Evropa mora postati prostor, kjer inovacije cvetijo, predvsem na področju digitalnih tehnologij. Šibek tehnološki sektor nas ne bo samo oropal priložnosti, ki jih prinaša prihajajoča revolucija na področju umetne inteligence, ampak bo tudi oviral inovacije v naših tradicionalnih sektorjih in s tem oslabil njihovo konkurenčnost," je poudaril nekdanji italijanski premier.

Priložnost vidi tudi v umetni inteligenci, s katero bi Evropa "odpravila svoje pomanjkljivosti na področju inovacij in produktivnosti ter obnovila svoj proizvodni potencial".

V središču evropskih težav, navaja poročilo, je cena energije za industrijske potrebe, saj mora zdaj plačevati 158 odstotkov več za električno energijo kot ZDA in 345 odstotkov več za zemeljski plin.

Unija prav tako ne bo mogla zagotoviti dovolj bakra, litija in drugih surovin, če ne bo sledila ali posnemala kitajskega modela. "Evropa potrebuje usklajeno strategijo, ki zajema celotno vrednostno verigo, od surovin do končnih izdelkov," je zapisal Draghi.

V poročilu se je posvetil tudi okrepitvi varnosti in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Po njegovem mnenju mora EU oblikovati svojo "zunanjo ekonomsko politiko", okrepiti pa mora tudi proizvodne zmogljivosti svoje obrambne industrije.

Draghi je še opozoril na neizogibno dejstvo, da prebivalstvo v Evropi upada in da bo do leta 2040 trga dela letno izgubil po dva milijona delavcev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se strinja, da je skupno evropsko zadolževanje mogoče, vendar pa je treba zagotoviti ustrezne vire, ti pa so ali povečanje nacionalnih prispevkov ali pa določitev novih t. i. lastnih virov. Von der Leyen je tudi napovedala, da bo številna priporočila vključila v svoja pisma z opisom nalog, ki jih bodo dobili prihodnji komisarji.