Voditelji so izrazili globoko zaskrbljenost "zaradi dramatičnega vojaškega stopnjevanja" na Bližnjem vzhodu in tveganja, ki ga to predstavlja za celotno območje. Vse strani so pozvali k skrajni zadržanosti, takojšnji prekinitvi vseh sovražnosti in spoštovanju mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom, so zapisali v sprejetih sklepih.

Kot je na novinarski konferenci po koncu vrha dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, so na zasedanju pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu.

Voditelji so zaskrbljeni zaradi stopnjevanja sovražnosti v Libanonu, kjer so se v zadnjih tednih okrepili spopadi med izraelskimi silami in libanonskim gibanjem Hezbolah, in obsodili "nesprejemljivo število civilnih žrtev".

Obsodili so tudi nedavne izraelske napade na pripadnike misije ZN-a Unifil, v katerih je bilo ranjenih več mirovnikov. "Takšni napadi pomenijo hudo kršitev mednarodnega prava, so popolnoma nesprejemljivi in jih je treba takoj ustaviti," so poudarili in pozvali k spoštovanju resolucij Varnostnega sveta ZN-a.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pri tem opozorila na nujne humanitarne potrebe v Libanonu. Pri tem je spomnila, da je EU v začetku oktobra napovedal dodatnih 30 milijonov evrov humanitarne pomoči, s čimer bo Unija svojo podporo Libanonu za letos povečala na več kot sto milijonov evrov.

"Ravnanje Izraela vse manj sprejemljivo"

Vrh voditeljev EU-ja je bil prvi, odkar je Izrael okrepil ofenzivo v Libanonu, voditelji, ki so bili prej močno razklani, pa so si v stališčih do dejanj Izraela vse bližje, poroča Euronews, ki se sklicuje na diplomatske vire.

Do zbliževanja stališč v EU-ju prihaja po izraelskih napadih na mirovne sile ZN-a v Libanonu, ki vključujejo tudi sile 16 članic EU-ja.

"Ravnanje Izraela postaja vse manj sprejemljivo za voditelje EU-ja v sobi," je dejal uradnik EU-ja blizu razpravam med voditelji.

Diplomatski vir iz neimenovane severne članice Unije pa je dejal, da se stališča glede izraelske operacije zbližujejo oziroma združujejo.

Tudi španski premier Pedro Sánchez, čigar vlada velja za podpornico Palestincev, je dejal, da zaznava premik v stališčih voditeljev članic EU-ja. "Da, zaznavam, da tiste države, ki so bile najglasnejše podpornice Izraela, vse težje branijo dejanja Izraela in vlado Benjamina Netanjahuja," je dejal.

Kljub zbliževanju stališč pa ni večinske podpore za to, da bi EU uporabil svojo gospodarsko moč za diplomatski pritisk na izraelsko vlado.

Irska bo morda prepovedala trgovanje z nezakonitimi naselbinami

Irska in Španija sta skupaj pozvali Evropsko komisijo, naj v okviru Pridružitvenega sveta odpre razpravo o prostotrgovinskem sporazumu EU-ja z Izraelom, v kateri bi lahko obe strani razpravljali o dvostranskem odnosu. Pogoj za veljavnost določil sporazuma je namreč "spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel".

Po podatkih Euronewsa naj bi Izrael v takšno razpravo privolil, a le če ne bi bila povezana z razmerami v Gazi.

Irski premier Simon Harris je v sredo dejal, da njegova vlada čaka na svež pravni nasvet državnega tožilca. Mogoča je namreč uveljavitev predloga zakona iz leta 2018, ki bi prepovedal trgovanje med Irsko in nezakonitimi izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Obe območji sta pod izraelsko okupacijo od leta 1967.

Nova obsodba Hamasa za vdor pred letom dni

Voditelji so tudi spet obsodili napade palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani in pozvali k izpustitvi vseh izraelskih ujetnikov. Prav tako so spet potrdili pravico Izraela do obrambe v skladu z mednarodnim pravom. Izrazili pa so še podporo rešitvi po načelu dveh držav, "ker menijo, da bo rešitev dveh držav najboljše jamstvo za varnost", je pojasnil Michel.

Von der Leyen pa je v okviru podpore rešitvi dveh držav poudarila pomen podpore palestinskim oblastem, ki izvajajo omejen nadzor na manjšem delu okupiranega Zahodnega brega. Evropska komisija in palestinske oblasti so julija določile strategijo za dolgoročnejšo mednarodno finančno podporo Palestinski upravi, ki vsebuje tudi kratkoročno pomoč za 400 milijonov evrov do septembra letos.

Voditelji so v sklepih tudi najostreje obsodili povračilne iranske napade na Izrael 1. oktobra, Teheranu pa so tudi očitali povzročanje destabilizacije v regiji, v kateri Izrael izvaja napade na več sosednjih držav.