"Zagotovo," je von der Leyen na konferenci odgovorila na vprašanje moderatorke, ali bo Evropa za pogajalsko mizo o končanju vojne v Ukrajini, ki jo je pred tremi leti sprožila Rusija.

Ukrajina namreč po besedah predsednice komisije potrebuje trajen in pravičen mir. To pa bo mogoče doseči samo, če bo Evropska unija še naprej stala ob strani Kijevu, je povedala.

Vprašanje o sodelovanju Evrope v pogajanjih se postavlja predvsem v kontekstu sredinega dogovora predsednikov ZDA in Rusije o začetku pogovorov o miru v Ukrajini.

K temu, da mora v pogovorih sodelovati tudi Evropa, je pred von der Leyen pozvalo že več visokih predstavnikov evropskih držav in visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas.

Von der Leyen: Zelenski je pripravljen delati za mir

Pohvalila je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, za katerega je dejala, da je "pripravljen delati za mir, ki spoštuje žrtvovanje njegove države in njegovih padlih rojakov", poroča Guardian.

Opozorila je, da bi "propadla Ukrajina oslabila Evropo, oslabila pa bi tudi Združene države". Podleči Putinovim zahtevam bi "okrepilo izzive v Indopacifiku in ogrozilo naše skupne interese".

"Avtoritarci tega sveta pozorno gledajo, ali bo kakšna kazen, če napadeš soseda, kršiš mednarodne meje," je dejala predsednica komisije.

Pohvalila je tudi odziv EU-ja in podporo Ukrajini. Dodala je, da Unija sodeluje z Ukrajino glede njenega članstva v EU-ju, češ da "tam leži njena prihodnost".

Sorodna novica Vance po srečanju z Zelenskim: ZDA želijo doseči trajen mir v Ukrajini

Predsednica komisije podpira veliko večjo vojaško porabo

Von der Leyen se je sicer v svojem nagovoru na konferenci strinjala s pozivi Washingtona, da mora Evropa narediti več za lastno obrambo. "Da bi to dosegli, potrebujemo skok v evropski porabi za obrambo," je poudarila in požela aplavz zbranih na konferenci.

Zato bo predlagala sprožitev odstopne klavzule za porabo na vojaškem področju. To bo članicam EU-ja omogočilo bistveno zvišanje vojaških izdatkov, saj bodo lahko odstopale od evropskih javnofinančnih pravil.

"Seveda bomo morali to storiti ob določenem nadzoru in pogojih," je zagotovila von der Leyen.

Kot je še dejala, trenutno članice EU-ja v povprečju za vojske namenjajo približno dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Skupna poraba je pred vojno v Ukrajini znašala nekaj več kot 200 milijard evrov, lani pa več kot 320 milijard evrov.

"Vendar pa bomo morali to številko še bistveno zvišati. Če želimo namreč delež zvišati z dveh na več kot tri odstotke, bo to pomenilo na stotine milijard evrov več naložb vsako leto. Potrebujemo torej odločen pristop," je poudarila predsednica komisije.

J. D. Vance: Svoboda govora v Evropi pod udarom

Na varnostni konferenci je govoril tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance. Dejal je, da mora Evropa okrepiti lastno obrambo, da bi se ZDA lahko osredotočile na druge dele sveta, ki so "v veliki nevarnosti".

"Menimo, da je pomembno [...], da Evropejci okrepijo svoja prizadevanja, medtem ko se Amerika osredotoča na območja sveta, ki so v veliki nevarnosti," je povedal Vance. Pričakuje, da bodo v prihodnjih dneh na konferenci obravnavali tudi pomen višjih vojaških izdatkov. Evropske države morajo imeti večjo vlogo pri kreiranju prihodnosti celine, je še dejal.

Hkrati je priznal, da ga bolj kot zunanje skrbijo notranje grožnje. "Grožnja, ki me najbolj skrbi v povezavi z Evropo, ni Rusija. Ni Kitajska. Ni noben drug zunanji akter. Kar me skrbi, je grožnja od znotraj. Evropa se umika od nekaterih svojih najosnovnejših vrednot," je opozoril in ocenil, da je svoboda govora v Evropi pod vse večjim udarom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Globoko sem prepričan, da ni varnosti, če se bojiš glasov in mnenj lastnih ljudi. [...] O demokratičnih vrednotah ne smemo le govoriti, moramo jih tudi živeti," je dodal.

Prav tako je spomnil, da ima Washington novega vodjo. "V mestu je nov šerif in pod vodstvom Donalda Trumpa se morda ne bomo strinjali z vsemi vašimi stališči, vendar se bomo borili za vašo pravico, da jih ponujate," je še dodal.

Vance poziva evropske države, naj spremenijo smer

Dotaknil se je tudi migracij, pri čemer meni, da je priseljevanje v več držav doseglo rekordno raven. Ob tem je evropske države pozval, naj "spremenijo smer" glede priseljevanja.

Vance je tudi izrekel sožalje vsem prizadetim in njihovim družinam, potem ko je v četrtek prosilec za azil iz Afganistana z avtomobilom zapeljal v množico v Münchnu in ranil najmanj 36 ljudi.

Ob koncu govora je še dejal, da če lahko ameriška demokracija preživi 10 let kritik aktivistke Grete Thunberg, lahko tudi Evropa "preživi nekaj mesecev" milijarderja Elona Muska, ki sicer vodi ameriški urad za vladno učinkovitost (Doge).

Kallas: Zdi se, da se ZDA skušajo spreti z Evropo

Zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je v odzivu na Vanceov govor na konferenci dejala, da se zdi, kot da se ZDA "skušajo spreti" z Evropo, a da se Evropa ne želi spreti s "prijatelji". Dodala je, da bi morali biti zavezniki osredotočeni na večje grožnje, kot je ruska agresija zoper Ukrajino.

Berlin kritičen do Vancea

Kritike na račun izjav podpredsednika ZDA je izrekel tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius. Vanceove dvome o demokraciji in svobodi izražanja v Evropi je Pistorius označil za nesprejemljive.

"Podpredsednik ZDA je postavil pod vprašaj demokracijo za vso Evropo," je dejal Pistorius v nastopu na varnostni konferenci. "Govori o uničenju demokracije. Če sem ga prav razumel, primerja razmere v delih Evrope s tistimi v avtoritarnih regijah," je nadaljeval, ob tem pa poudaril: "To ni sprejemljivo in to ni Evropa in ne demokracija, v kateri živim in za katero se trenutno zavzemam."

Kot je še dejal Pistorius, ima v tej demokraciji vsako mnenje svoj glas. "Nihče ne bo izključen samo zato, ker ne deli našega stališča," je še dejal Pistorius po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Pri tem naj bi namignil na primer, ko so ameriški uradniki preprečili novinarju tiskovne agencije AP poročanje o dogodku v Beli hiši. Razlog za to naj bi bil ta, da agencija ne sledi Trumpovemu ukazu o preimenovanju Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv.

Trump: Evropejci izgubljajo svobodo govora

Nekaj ur po izjavah Vancea, ki je evropske politike obtožil cenzure, se je v Beli hiši oglasil tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki je dejal, da Evropejci izgubljajo svobodo govora.

Po Trumpovih besedah je bil Vanceov govor, ki je sicer naletel na številne kritike, dobro sprejet.

Srečanje z Zelenskim

Vance se je ob robu konference sešel z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Njuno srečanje naj bi se sprva zgodilo dopoldne, a je bilo preloženo na popoldne, ker naj bi ameriška stran zahtevala več časa za pregled osnutka memoranduma o partnerstvu s Kijevom. Z Zelenskim se je srečal tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio.

Vance grozi Rusiji, ta pričakuje pojasnila

Časopis Wall Street Journal je v četrtek poročal, da je Vance dejal, da bi lahko ZDA proti Rusiji uvedle sankcije ali vojaško ukrepale, če ruski predsednik Vladimir Putin ne bo privolil v mirovni sporazum z Ukrajino, ki bi Kijevu zagotovil dolgoročno neodvisnost.

"Vse bo na mizi", vključno s "taktiko vojaškega pritiska", je dejal Vance. Po njegovem mnenju obstajajo "ekonomski vzvodi, pa tudi vojaški vzvodi", ki bi jih lahko ZDA uporabile proti Putinu, je dejal Vance.

Kremelj se je v petek odzval in izrazil upanje, da bodo ZDA pojasnile Vanceovo izjavo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je to "nov element" v stališču ZDA in da takšne formulacije prej niso slišali.