Po velikosti in obsegu je zelo podobna Zemlji, zato jo včasih imenujejo Zemljin sestrski planet. Ker je Venera bližje Soncu kot Zemlja, je zmeraj vidna v njegovi bližini in jo z Zemlje lahko opazujemo pred sončnim vzhodom ali malo za sončnim zahodom.
8. junija 2004 je lahko človeštvo prvič po 122 letih opazovalo, kako se je Venera premikala točno med Zemljo in Soncem. Astronomski dogodek stoletja je bil viden v Evropi, na Bližnjem vzhodu ter v večini delov Azije in Afrike.
Venera je, gledano z Zemlje, prišla pred Sonce in se navidezno premikala kot drobna temna pega prek Sončeve okrogle ploskvice – zgodil se je znameniti in zelo težko pričakovani navidezni Venerin prehod (prečkanje ali tranzit) čez Sonce.

Leta 955 je nemški kralj Oton I. v bitki na Leškem polju pri Augsburgu popolnoma porazil Madžare.

Poraženo vojsko je zasledoval do meje svoje države in jo prisilil, da je tam tudi ostala.

Posledica bitke na Leškem polju je bila, da so se Ogre začeli stalno naseljevati v Panoniji, kjer so prevzemali gospodarsko, družbeno in politično ureditev, ki je takrat veljala v Evropi. Opustili so nomadsko življenje, prešli na poljedelstvo in polagoma ustvarili stabilno ogrsko državo.

Leta 612 pr. n. št. je bil ubit asirski kralj Sinšariškun, uničena prestolnica Ninive.

Leta 1492 je Rodrigo Borgia postal papež Aleksander VI.

Leta 1519 je portugalski pomorščak Ferdinand Magellan s petimi ladjami po reki Guadalaquivir odplul iz španske Seville na pot okrog sveta.

Leta 1674 je bil v Greenwichu ustanovljen astronomski observatorij.

Leta 1653 je umrl nizozemski admiral Maarten Harpertszoon Tromp.

Leta 1680 so se pripadniki plemena Pueblo uprli Špancem.

Leta 1792 so v Parizu požgali palačo Tuileries in aretirali kralja Ludvika XVI.

Leta 1809 je Ekvador razglasil neodvisnost od Španije.

Leta 1821 je Missouri postal 24. ameriška zvezna država.

Leta 1827 se je rodil slovenski politik Lovro Toman.

Leta 1842 so v Veliki Britaniji sprejeli zakon, ki je prepovedal delo ženskam in otrokom, mlajšim od 10 let, v rudarskih jaških.

Leta 1856 je orkan v Lousiani ubil okoli 400 ljudi.

Leta 1874 se je rodil ameriški predsednik Herbert Clark Hoover.

Leta 1877 je Asaph Hall odkril Marsovo luno Deimos.

Leta 1880 se je rodil ameriški poslovnež in filantrop Robert Lee Thornton.

Leta 1893 je v Augsburgu Rudolf Diesel prvič predstavil svoj dizelski motor.

Leta 1896 so na Kredarici, na zemlji, ki jo je kupil Jakob Aljaž, odprli prvo triglavsko kočo, ki jo danes upravlja Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Leta 1896 je umrl nemški inženir Otto Lilienthal.

Leta 1897 je Felix Hoffmann odkril aspirin.

Leta 1913 se je s podpisom tako imenovanega bukareštanskega miru končala druga balkanska vojna.

Leta 1918 je bila ustanovljena 1. ameriška armada, ki jo je vodil Pershing.

Leta 1920 so članice antante v Sevresu podpisale mir s premagano Turčijo, ki je v Evropi obdržala samo Carigrad, izgubila pa je tudi vse severnoafriške dežele.

Leta 1944 so ameriške čete porazile Japonce na otoku Guam v Pacifiku.

Leta 1944 so železničarji v Parizu začeli stavkati.

Leta 1945 je Japonska zaveznikom ponudila popolno kapitulacijo s pogojem, da cesar obdrži prestol.

Leta 1945 je umrl ameriški raketni strokovnjak Robert Hutchins Goddard.

Leta 1961 je Velika Britanija, ki se je dolgo obotavljala glede vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost, prosila za sprejem. Na bruseljskih pogajanjih je Francija uporabila veto, Veliki Britaniji pa je grozilo, da se bo izognila gospodarskemu poletu, ki je zajel v tem času Evropo.

Leta 1967 se je rodil ameriški boksar Riddick Bowe, nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji in po porazu proti Lennoxu Lewisu dobitnik srebrne medalje na olimpijskih igrah leta 1988.

Leta 1971 se je rodil irski nogometaš Roy Keane. Med letoma 1993 in 2005 je igral za Manchester United in bil dolga leta kapetan moštva.

Leta 1980 je umrl pakistanski predsednik Aga Mohamed Jahja Khan.

Leta 1988 je ameriški predsednik Ronald Reagan podpisal odlok, s katerim so Američani japonskega izvora dobili odškodnine za internacijo v času 2. svetovne vojne.

Leta 1988 je ameriški plavalec Matt Biondi prvi 100 metrov prosto preplaval hitreje od 49 sekund.

Leta 1995 je Inesa Kravec na svetovnem prvenstvu v atletiki v Göteborgu postavila svetovni rekord v troskoku, ki je še vedno veljaven. Ukrajinska atletinja je skočila 15 metrov in pol in kar za 41 centimetrov izboljšala prejšnjo najboljšo znamko.

Leta 1997 je Luka Špik na mladinskem veslaškem svetovnem prvenstvu v Hazenwinklu v Belgiji v skifu osvojil naslov svetovnega prvaka.

Leta 1997 je Ukrajinec Sergej Bubka osvojil šesto zlato medaljo na SP-jih v skoku s palico, Brigita Bukovec pa je bila 4. na 100 m ovire.

Leta 1999 so nogometaši Maribora v 3. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov v gosteh premagali Lyon z 1:0. Zadetek je dosegel Dalibor Filipovič v 89. minuti. Martin Pregelj se je odlično znašel v kazenskem prostoru, njegov strel je vratar Gregory Coupet odbil, a le do Flipoviča, ki mu ni bilo težko žoge potisniti v mrežo. Teden kasneje so vijoličasti z novo zmago (2:0) dokazali, da tekma v Lyonu ni bila le en preblisk in si priigrali prestižno Ligo prvakov.

Leta 2002 je umrl norveški matematik, računalničar in politik Kristen Nygaard.