Darwin je prve ideje o zgodovinskem razvoju živih bitij dobil na znanstvenem potovanju okrog sveta med letoma 1831 do 1836, ki se ga je udeležil kot naravoslovec na kraljevi ladji Beagle. Svojo teorijo je izoblikoval šele leta 1858, kmalu zatem pa je objavil znanstveni članek Nastanek vrst in naravni izbor. Njegova teorija je doživela veliko napadov, zlasti cerkvenih.

Svoj nauk o evoluciji je razvil po lastnih raziskavah in pod vplivom Malthusovega nauka in se po njem imenuje darvinizem. Z njim je ovrgel Cuvierovo mnenje o nespremenljivosti vrst in Lamarckov razvojni nauk.

Leta 1859 je izdal svojo najbolj odmevno knjigo O izvoru vrst, ki je bila prava senzacija v 19. stoletju. Verni katoličani oziroma protestantje, takrat in še zdaj največja religija v Veliki Britaniji, so začeli izobčati Darwina. V istem času so zasule Veliko Britanijo karikature, ki so prikazovale Darwina kot človeka – opico. Ob izdaji je bil preveč bolehen da bi svoje delo branil pred kritiki, zato je javno nastopanje prepustil somišljenikom, med katerimi je izstopal biolog Thomas Henry Huxley, ki se ga je zaradi srditega javnega zagovarjanja teorije evolucije prijel vzdevek "Darwinov buldog". Do svoje smrti je izdal še več drugih strokovnih del. Vsa dela so počasi sprejeli in začeli kupovati ter brati, saj so bila podkrepljena z mnogimi dokazi in napisana razumljivo tudi laičnemu bralcu.

Charles Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Za svoje znanstvene dosežke je leta 1864 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Po njem se poleg filozofske smeri imenuje več živalskih vrst, gora v Andih, naselje na Falklandih in druge stvari. Umrl je 19. aprila 1882.

Leta 1769 se je rodil ruski pesnik in basnopisec Ivan Andrejevič Krilov. Uveljavil se je z basnimi, pisanimi po zgledu antičnih avtorjev in La Fontaina. Njegova najbolj znana dela so Basni in Petdeset basni. Krilov je umrl leta 1844 v Sankt Peterburgu.

Leta 1809 se je rodil politik in 16. predsednik ZDA Abraham Lincoln. Ubit je bil v atentatu leta 1865.

Leta 1873 se je rodil ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. Proslavil se je v naslovni vlogi opere Boris Godunov, od leta 1899 do 1918 je pel v Bolšoj teatru v Moskvi. Leta 1920 je emigriral. Od leta 1921 do 1925 je nastopal v Metropolitanski operi v New Yorku, kasneje pa v Parizu. Fjodor Šaljapin sodi med najslavnejše operne pevce prve polovice 20. stoletja. Leta 1926 je izšla avtobiografija Moje življenje. Umrl je 12. aprila 1938 v Parizu.

Leta 1879 so v New Yorku odprli sloviti športni center Madison Square Garden, ki je med drugim dom košarkarjev New York Knicksev.

Leta 1883 je v Benetkah umrl nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere. Za svoje opere je sam pisal tudi libreta, njegov mecen pa je bil bavarski kralj Ludvik II. Njegove najbolj znane opere so Večni mornar, Tristan in Izolda, Mojstri pevci Nürnberški.

Leta 1894 sta Auguste in Louis Lumiere patentirala t. i. Cinematographe, kombinacijo filmske kamere in projektorja.

Leta 1903 se je rodil belgijsko-francoski pisatelj, pisec kriminalnih romanov Georges Joseph Christian Simenon. Njegov najbolj znani junak je inšpektor Maigret.

Leta 1934 se je rodil ameriški igralec George Segal.

Leta 1938 so nemške čete vstopile v Avstrijo.

Leta 1943 je umrl slovenski pesnik in satirik Ivan Rob.

Leta 1945 se je rodil slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar.

Leta 1950 se je rodil angleški glasbenik, član skupine Genesis Peter Gabriel.

Leta 1979 se je rodila ameriška igralka Mena Suvari.

Leta 1980 so se v Lake Placidu v ZDA začele 13. zimske olimpijske igre. Nastopilo je 1.061 športnikov iz 37 držav.

Leta 1983 je Bojan Križaj zmagal na slalomu v Marksteinu v Franciji. 44 stotink je na drugem mestu zaostal Šved Bengt Fjällberg, tretji pa je bil Avstrijec Christian Orlainsky. Jože Kuralt je bil deveti.

Leta 1994 so se začele zimske olimpijske igre v Lillehammerju, na katerih je Slovenija osvojila tri bronaste medalje. Uspešni so bili alpski smučarji Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir. Skupaj je tekmovalo 1.313 športnikov in 488 športnic iz 67 držav.

Leta 2000 je Špela Pretnar zmagala na slalomu za svetovni pokal v St. Caterini. To je bila že njena tretja slalomska zmaga sezone.

Leta 2000 je dan potem, ko je umrl avtor komičnega stripa Peanuts Charles M. Schulz, strip še zadnjič izšel v različnih časopisih. Strip je skoraj 50 let neprekinjeno izdajala cela vrsta časopisov v 75 državah - in čisto vse je narisal sam Schulz.

Leta 2004 je podjetje Mattel Inc. objavilo, da se bo slavni plastični par Barbara Millicent Roberts (Barbie) in Ken Carson (Ken) nehal sestajati. Barbie je najbolje prodajana plastična punčka v zgodovini.

Leta 2010 je gruzijski sankač Nodar Kumaritašvili dan pred začetkom olimpijskih iger v Vancouvru na treningu v Whistlerju doživel hudo nesrečo in umrl.