V filmski svet je uvedel številne tehnike, kako v trilerjih stopnjevati napetost, pri tem pa se je močno zanašal tako na strah kot na domišljijo gledalcev. Avtor več kot 50 filmov, ki je uspešno prevetril tako prelomne trenutke filma, kot so bili prehod z nemih na zvočne filme kot s črno-belih na barvne, je v svojih izdelkih rad upodabljal nedolžne ljudi. Ti so bili ujeti v okoliščine, ki so presegale njihove moči ali razumevanje.

V Angliji se je Hitchcock najprej ukvarjal z oglasi, nato je bil nekaj časa pomočnik režije in scenarist, leta 1940 pa se je uveljavil v Hollywoodu kot mojster srhljivk. Njegovi najbolj znani filmi so Ptiči, Dvoriščno okno, Psiho, Rebeka, Sever - severovzhod, Marnie, Mož, ki je preveč vedel, Devetintrideset stopnic, Družinska zarota in drugi.

Oskarja za najboljši film je prejel le enkrat, in sicer se ga je veselil leta 1940, ko so mu zlati kipec izročili za psihološki triler Rebeka.

Leta 1655 se je rodil nemški izdelovalec glasbil in izumitelj klarineta Johann Christoph Denner. Umrl je leta 1707.

Leta 1876 se je z izvedbo opere Rensko zlato, prve iz cikla Richarda Wagnerja o Nibelungih začel glasbeni festival v Bayrethu, ki še danes velja za enega najpomembnješih na svetu.

Leta 1899 se je v Londonu rodil angleški filmski režiser Alfred Joseph Hitchcock.

Leta 1905 so se Norvežani na referendumu stoodstotno odločili za samostojno državo. V bojazni pred velikim nemškim gospodarskim vplivom so se skandinavske države Švedska, Norveška in Danska združile v kalmarsko unijo. Prevlado v njej je imela Danska s svojim plemstvom. Na Švedskem in Norveškem se je kmalu začelo gibanje za neodvisnost. Švedska je postala neodvisna leta 1523 pod krajem Gustavom Adolfom, Norveška pa je to delno dosegla leta 1814, v celoti pa na referendumu.

Leta 1907 je umrl nemški pionir na področju uporabe spektroskopa v astronomiji Hermann Karl Vogel.

Leta 1923 je bil Mustafa Kemal paša, imenovan Ataturk (oče Turčije) izbran za prvega predsednika turške republike. S številnimi spremembami je želel Turčijo popeljati na pot iz fevdalnega cesarstva v moderno evropsko državo.

Leta 1948 je švedska nogometna reprezentanca postala zmagovalka olimpijskih iger v Londonu. V finalu je na stadionu Wembley s 3:1 premagala Jugoslavijo.

Leta 1970 se je rodil angleški nogometaš Alan Shearer. Profesionalno kariero je začel leta 1988 v Southamptonu. Še v isti sezoni je pri zmagi nad Arsenalom s 4:2 postal najmlajši nogometaš, ki je v elitni angleški ligi dosegel hat-trick. Z 260 zadetki (od tega 206 za Newcastle) je daleč najboljši strelec v zgodovini Premier League. Kariero je končal leta 2006.

Leta 1973 je nizozemski nogometni zvezdnik Johan Cruijff je zapustil matični klub Ajax, za katerega je odigral skoraj deset sezon in osvojil tri naslove evropskega prvaka, in podpisal pogodbo z Barcelono. V katalonski prestolnici je ostal do leta 1978 in je skupno dosegel 48 golov.

Leta 1997 je Wilson Kipketer v Zürichu zrušil 16 let star svetovni rekord Sebastiana Coea v teku na 800 m. Tekel je 1:41,24. 26-letni Kenijec z danskim državljanstvom je bil pred tem že nekajkrat blizu rekordne znamke (mesec prej jo je tudi izenačil), na prestižnem atletskem mitingu Weltklasse pa mu je le uspelo in najstarejši svetovni rekord je padel.

Leta 2008 je plavalec Michael Phelps postal rekorder z največ zlatimi olimpijskimi kolajnami. V disciplini 200 metrov delfin je zmagal z izidom 1:52,03 in na igrah v Pekingu osvojil svojo četrto zlato medaljo, s tem pa postal prvi športnik, ki je zbral deset zlatih olimpijskih medalj. Že slabo uro kasneje je Phelps z ameriško štafeto 4 x 200 metrov prosto osvojil novo zlato medaljo, do konca iger v Pekingu pa je zbral še tri. Osem zlatih medalj na enih igrah ni osvojil še noben športnik.