Strip je skoraj 50 let neprekinjeno izdajala cela vrsta časopisov (skupaj jih je bilo okrog 2 600) v 75 državah - in čisto vse je narisal sam Schulz. Poseben je bil strip tudi zato, ker je bil eden od prvih, ki se ni osredotočal na le enega ali dva junaka, ampak celo skupino prijateljev. No, glavni je bil seveda Charlie Brown, tisti revež v rumeno-črnem puloverju, ki ni preveč obvladal baseballa in spuščanja papirnatih zmajev.

Zasedbo so dopolnili še Snoopy, mali beagle z bujno domišljijo; Linus, filozof, ki se ni mogel odtrgati od svoje odejice; gospodovalna Lucy; Schroeder, virtuoz na klavirju in zvest Beethovnov oboževalec; ter seveda ptiček Woodstock.

Drugi dogodki na današnji dan:

1130 je umrl papež Honorij II., s pravim imenom Lambert iz Ostije. Za papeža je bil izvoljen leta 1124.

1200 je na Sveti gori umrl Štefan Nemanja, raški župan, začetnik dinastije Nemanjičev. Štefan Nemanja se je rodil okoli leta 1114.

1322 je umrl bizantinski cesar Andronicus II.

1457 se je rodila Mary Burgundska, hčerka kralja Karla Plešastega in žena svetorimskega cesarja Maksimilijana I.

1542 so Catherine Howard, peto ženo angleškega kralja Henrika VIII., obglavili, ker je prevarala moža.

1575 so v Reimsu okronali francoskega kralja Henrika III.

1599 se je rodil Fabio Chigi, ki so ga leta 1655 izvolili za papeža. Umrl je leta 1667.

1633 je rimskokatoliška inkvizicija v Rimu zaprla italijanskega astronoma Galilea Galilea, ker je znanstveno dokazoval prednost Kopernikovega heliocentričnega sistema.

1635 so v ZDA odprli prvo javno šolo, Boston Latin Public School.

1660 je umrl švedski kralj Karl X.

1662 je umrla bohemska kraljica Elizabeth.

1688 je bil v Lizboni podpisan sporazum, v katerem je Španija priznala Portugalsko.

1689 sta bila William in Mary razglašena za sovladarja v Angliji.

1689 je bil sprejet temeljni angleški zakon - Bill of Rights.

1692 je bilo v škotskem Glencoeu ubitih 78 članov klana Macdonalds, ker niso prisegli zvestobe novemu kralju Viljemu Oranskemu.

1769 se je rodil ruski pesnik in basnopisec Ivan Andrejevič Krilov. Uveljavil se je z basnimi, pisanimi po zgledu antičnih avtorjev in La Fontaina. Njegova najbolj znana dela so Basni in Petdeset basni. Krilov je umrl leta 1844 v Sankt Peterburgu.

1866 naj bi Jesse James in njegova druščina izvedli prvi oboroženi rop.

1873 se je rodil ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. Proslavil se je v naslovni vlogi opere Boris Godunov, od leta 1899 do 1918 je pel v Bolšoj teatru v Moskvi. Leta 1920 je emigriral. Od leta 1921 do 1925 je nastopal v Metropolitanski operi v New Yorku, kasneje pa v Parizu. Fjodor Šaljapin sodi med najslavnejše operne pevce prve polovice 20. stoletja. Leta 1926 je izšla avtobiografija Moje življenje. Umrl je 12. aprila 1938 v Parizu.

1881 je v Parizu izšel feministični časopis La Citoyenne, ki ga je izdala Hubertine Auclert.

1883 je v Benetkah umrl nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere. Za svoje opere je sam pisal tudi libreta, njegov mecen pa je bil bavarski kralj Ludvik II. Njegove najbolj znane opere so Večni mornar, Tristan in Izolda, Mojstri pevci Nürnberški.

1885 se je rodila prva dama ZDA Bess Truman.

1894 sta Auguste in Louis Lumiere patentirala t. i. Cinematographe, kombinacijo filmske kamere in projektorja.

1901 se je rodil avstrijsko-ameriški sociolog Paul Felix Lazarsfeld.

1903 se je rodil belgijsko-francoski pisatelj, pisec kriminalnih romanov Georges Joseph Christian Simenon. Njegov najbolj znani junak je inšpektor Maigret.

1910 se je rodil ameriški fizik William Bradford Shockley. Za svoje delo je leta 1956 prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1989.

1915 se je rodil burmanski revolucionar Aung San.

1920 je Švica postala članica Društva narodov. Z londonskim paktom pa ji je bila zagotovljena stalna nevtralnost.

1920 se je rodila ameriška sopranistka Eileen Farrell.

1923 se je rodil libanonski violinist Yfrah Neaman.

1933 se je rodila ameriška filmska igralka Kim Novak.

1934 se je rodil ameriški igralec George Segal.

1935 je porota v Flemingtonu, ameriška zvezna država New Jersey, obsodila Bruna Hauptmanna, da je leta 1932 ugrabil in umoril sina Charlesa Lindbergha.

1938 se je rodil angleški filmski igralec Robert Oliver Reed.

1943 je umrl slovenski pesnik in satirik Ivan Rob.

1944 se je rodila ameriška igralka Stockard Channing.

1944 se je rodil ameriški televizijski voditelj Jerry Springer, ki je zaslovel s svojo pogovorno oddajo.

1945 se je rodil slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar.

1945 se je ob 10. uri zvečer začel napad na Dresden, ki je zahteval več žrtev kot katero koli drugo bombardiranje v drugi svetovni vojni. Zavezniki so v dveh dneh skoraj popolnoma uničili mesto. 764 angleških lancastrov in 450 ameriških letečih trdnjav je odvrglo 650.000 bomb. Težkim rušilnim pa so sledile še zažigalne bombe. Mesto se je zaradi požarov spremenilo v ognjeno morje. V bombardiranjih in požarih je po nekaterih podatkih umrlo 135.000 ljudi.

1945 je Rdeča armada osvobodila Budimpešto.

1945 je 1. ameriška armada prodrla čez Ren.

1950 se je rodil angleški glasbenik, član skupine Genesis Peter Gabriel.

1953 se je rodil tekač Dušan Mravlje, zmagovalec na več kot 60 ultramaratonih po svetu, med katerimi je tudi zmaga na teku Transamerica 1995 (4.800 km).

1955 so v Izraelu našli štiri zvitke od sedmih iz Mrtvega morja.

1956 je umrl poljski logik, matematik in filozof Jan Łukasiewicz.

1960 je Francija izvedla prvi jedrski poskus.

1965 se je rodil alpski smučar Tomaž Čižman.

1971 se je rodil švedski hokejist Mats Sundin, dolgoletni kapetan Toronta.

1974 se je rodil angleški pevec Robert Peter "Robbie" Williams. Zaslovel je s skupino Take That, po njenem razpadu pa nadaljuje uspešno solistično kariero.

1978 je v tovornjaku, ki je bil parkiran pred hotelom Hilton v Sydneyju, eksplodirala bomba. Umrli so trije ljudje.

1979 se je rodila ameriška igralka Mena Suvari.

1980 je umrl poljski matematik in kriptolog Marian Rejewski.

1990 so dosegli dogovor med Nemčijama glede združitve obeh držav.

1991 sta med zalivsko vojno dve lasersko vodeni “pametni” bombi zadeli podzemni bunker v Bagdadu in ubili več sto iraških civilistov.

1993 je Merlene Ottey v Lievinu postavila dvoranski svetovni rekord na 200 metrov, ki je še zdaj veljaven: 21,87.

1998 je Hermann Maier na olimpijskem smuku brutalno padel, čudežno ostal skoraj nepoškodovan in nato dobil dve zlati medalji.

2001 je potres z močjo 6,6 po Richterju prizadel Salvador. Umrlo je najmanj 400 ljudi.

2002 je angleška kraljica Elizabeta II. nekdanjemu newyorškemu županu Rudolphu Giulianiju podelila časten viteški naslov.

2004 je Travis Metcalfe iz centra Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics odkril največji diamant v vesolju. To je bela pritlikavka, ki nosi oznako BPM 37093.

2010 so v Vancouvru odprli XXI. zimske olimpijske igre.