Mrak je pustil močan pečat v Idriji. Foto: MMC RTV SLO
Mrak je pustil močan pečat v Idriji. Foto: MMC RTV SLO
Paul Sabatier
Paul Sabatier je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado. Foto: http://nobelprize.org
Znamka Bertoltu Brechtu v spomin
V Italiji so se spomnili že stoletnice dramatikovega rojstva. Foto: EPA
Prizor iz predstave Dobri človek iz Sečuana
Tudi na slovenskih odrih so Brechtova dela stalni gostje. Foto: SNG Drama Maribor
Winston Churchil in Franklin Roosevelt
Leta 1941 sta Winston Churchil in Franklin Roosevelt podpisala atlantsko listino. Foto: Wikipedia
Nagasaki
Zaradi odvrženih atomskih bomb nad Nagasaki in Hirošimo je japonski cesar Hirohito japonske vojaške poveljnike prisilil v kapitulacijo Japonske. Foto: EPA
Halle Berry. Foto: EPA
Wim Wenders. Foto: EPA
Michael Phelps
Michael Phelps je postavil nov mejnik na 400 metrov prosto. Foto: EPA
Ustanovitelj ugledne avtomobilske znamke ferrari je bil Enzo Ferrari. Foto: EPA

Mrak je bil vodja in glavni predstavnik t. i. idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot rudniški praktikant izdelal več načrtov rudnika živega srebra in leta 1744 zemljevid Idrije. Mapiral je rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem. Projektiral je novo rudniško žgalnico v Idriji, topilnico rude v Banski Štavnici (Slovaška) ter klavže (Brusove klavže in Putrihove klavže na Belci, Klavže na Idrijci in Smrečne klavže na Zali), po letu 1750 pa trasiral cesti Idrija-Godovič in Eisenetz-Trofaich (Avstrija). Leta 1752 je bil predavatelj zemljemerstva na idrjiski rudniški šoli, med letoma 1763 in 1769 pa na metalurško-kemijski šoli. Njegovo delo je nadaljeval sin Anton (1739-1801).


Leta 778 je pri kraju Roncesvalles v Pirenejih potekala bitka zaščitnice Karla Velikega z roparskimi Baski.

Leta 1385 so Portugalci v bitki pri Aljubarroti premagali Kastiljce.

Leta 1433 je umrl portugalski kralj Janez I.

Leta 1464 je umrl papež italijanskega rodu Pij II. s pravim imenom Enea Silvio Piccolomini.

Leta 1534 je bil ustanovljen jezuitski meniški red.

Leta 1598 so Irci pod vodstvom Hugha O'Neilla v bitki pri Yellow Fordu premagali Angleže.

Leta 1688 se je rodil pruski kralj Friderik Viljem I.

Leta 1740 se je rodil Italijan Giorgio Barnaba Luigi Chiaramonti, bolj znan kot papež Pij VII.

Leta 1771 se je rodil škotski pisatelj sir Walter Scott.

Leta 1784 je umrl irski slikar Nathaniel Hone.

Leta 1842 so bili Indijanci iz plemena Seminole prisiljeni oditi s Floride v Oklahomo.

Leta 1867 se je v Londonu rodil angleški dramatik in romanopisec John Galsworthy. Proslavil se je s Sago o Forsytih, ki je kronika bogate meščanske družine v poznem viktorijanskem času.

Leta 1870 je bil slovenski tabor v Vipavi. Udeleženci so se zavzemali za zedinjeno Slovenijo in pravice za pospeševanje svoje narodnosti.

Leta 1876 se je v Beogradu rodil Aleksandar Obrenović.

Leta 1880 je bila dokončana katedrala v Kölnu.

Leta 1882 se je rodila angleška umetnostna zgodovinarka Gisela Marie Augusta Richter.

Leta 1900 so evropsko-japonsko-ameriške sile zasedle Peking, da bi zadušile boksarsko vstajo.

Leta 1901 je Gustave Whitehead poletel s svojim letalom Number 21.

Leta 1909 je bilo v Mariboru ustanovljeno Dramatično društvo.

Leta 1910 se je rodil francoski skladatelj Pierre Henri Marie Schaeffer.

Leta 1912 so ameriški marinci vdrli v Nikaragvo.

Leta 1926 se je rodila italijanska filmska režiserka Lina Wertmüller, s pravim imenom Arcangela Felice Assunta Wertmüller von Elgg Spanol von Braueich.

Leta 1928 je umrl nemški pisatelj in pesnik Alfred Henschke – Klabund.

Leta 1932 so v Los Angelesu so se končale desete olimpijske igre. V primerjavi s prejšnjimi igrami, ki so trajale po več mesecev, so bile igre v Kaliforniji končane že po 16 dneh.

Leta 1935 je bil v ZDA sprejet zakon o socialni varnosti.

Leta 1941 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in britanski ministrski predsednik Winston Churchill podpisala atlantsko listino.

Leta 1941 so sovjetske enote zapustile Smolensk.

Leta 1941 je umrl francoski kemik Paul Sabatier, ki je za svoje delo leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1942 so italijanski okupatorji začeli veliko ofenzivo proti partizanom na Kočevskem.

Leta 1943 se je začela konferenca Quadrant.

Leta 1945 sta ZSSR in Kitajska podpisala pakt o prijateljstvu in zavezništvu.

Leta 1945 je japonski cesar Hirohito, potem ko so Američani odvrgli atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, prisilil vojaško vodstvo, da je privolilo v premirje, ponujeno na Potsdamski konferenci slaba dva tedna prej.

Leta 1945 se je rodil filmski režiser Wilhelm Ernst "Wim" Wenders.

Leta 1947 se je rodila ameriška pisateljica Danielle Steel.

Leta 1947 sta Indija in Pakistan postali neodvisni državi. V Pakistanu kot dan neodvisnosti proslavljajo 14. avgust, v Indiji pa 15. avgust.

Leta 1951 je umrl ameriški medijski mogotec William Randolph Hearst.

Leta 1956 je v Berlinu umrl nemški pesnik, pisatelj, dramatik in gledališki kritik Bertolt Brecht.

Leta 1958 je v Parizu umrl francoski fizik Jean-Frederic Juliot, ki je po poroki z Irene Curie prevzel priimek njenih slavnih staršev.

Leta 1965 se je rodila francoska filmska igralka Emmanuelle Béart.

Leta 1966 se je rodila ameriška filmska igralka Halle Maria Berry.

Leta 1969 so britanske čete prispele v Severno Irsko.

Leta 1971 je Bahrajn razglasil neodvisnost od Velike Britanije.

Leta 1972 je ob strmoglavljenju vzhodnonemškega Iljušina 62 na vzhodnoberlinskem letališču umrlo 156 ljudi.

Leta 1972 je v Parizu umrl francoski književnik in profesor, Jules Romains, s pravim imenom Louis Farigoule.

Leta 1980 so začeli ladjedelničarji v Gdańsku pod vodstvom Lecha Wałęse stavkati.

Leta 1984 je umrl angleški pisatelj in dramatik John Boynton Priestley.

Leta 1988 je umrl ustanovitelj tovarne avtomobilov Ferrari, Enzo Anselmo Ferrari. Rodil se je 18. februarja 1898 v Modeni.

Leta 1994 so sudanske oblasti Franciji izročile znanega terorista Ilicha Ramíreza Sáncheza, bolj znanega kot Šakala ali pod vzdevkom Carlos the Jackal.

Leta 1994 je Britta Bilač postala evropska prvakinja v skoku v višino. V Helsinkih je preskočila 200 cm, kar je še vedno slovenski rekord.

Leta 1997 je Brigita Bukovec zmagala na najprestižnejšem atletskem mitingu Weltklasse v Zürichu.

Leta 2000 je Brigita Langerholc postavila državni rekord na 400 metrov, ki je še vedno veljaven. Stadionski krog je v Ljubljani pretekla v času 52,02.

Leta 2002 je umrl angleški filmski režiser Peter Roger Hunt.

Leta 2003 je precejšen del severovzhodnih ZDA in vzhodne Kanade ostal brez električne energije.

Leta 2003 je dva dni pred 74. rojstnim dnem umrl nemški nogometaš Helmut Rahn.

Leta 2004 je umrl poljski pisatelj, pesnik in diplomat Czesław Miłosz, ki je leta 1980 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 2004 je Američan Michael Phelps na svetovnem plavalnem prvenstvu v Atenah popravil svetovni rekord na 400 metrov prosto na 4:08,26.

Leta 2006 je umrl ameriški igralec Bruno Kirby, rojen leta 1949.