Jure Franko med vožnjo v Sarajevu. Foto: MMC RTV SLO
Jure Franko med vožnjo v Sarajevu. Foto: MMC RTV SLO
Ciril in Metod
Ciril in Metod veljata za očeta slovanske književnosti.
Rihard II.
Angleški kralj Rihard II. je bil prva žrtev v t. i. vojni rož.
James Cook
James Cook je umrl prav na valentinovo leta 1779.
Alexander Graham Bell
Bell je prvi predstavil telefon.
Nikita Hruščov
Nikita Hruščov je obsodil Stalinov režim. Foto: EPA
Salman Rushdie
Salman Rushdie je avtor spornega romana Satanski stihi. Foto: Reuters
Marco Pantani
Marco Pantani je zadnji, ki je v istem letu zmagal na dirkah po Italiji in Franciji. Foto: EPA

V Sarajevu je zmagal Švicar Max Julen. Franko je zaostal 23 stotink, Andreas Wenzel iz Liechtensteina pa na 3. mestu za 57 stotink. Slovenski uspeh sta dopolnila Boris Strel na 5. in Bojan Križaj na 9. mestu. Na tekmah svetovnega pokala Franko nikoli ni bil tako visoko, ima pa tri tretja mesta iz olimpijske zime 1983/84.

VEČ ZGODOVINE

Prvi program Radia Slovenija:

Na današnji dan.

Leta 269 so usmrtili sv. Valentina, saj je v nasprotju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare. Sv. Valentin, po katerem se imenuje tudi praznik zaljubljencev, je zdravil božjastnike, ljudi z bolečinami v trebuhu in očeh, pa tudi živino, ki naj bi jo varoval pred živinsko kugo.

Leta 869 je umrl slovanski prosvetitelj Ciril, ki velja skupaj z Metodom za očeta slovanske književnosti. Leta 863 sta na prošnjo moravskega kneza Rastislava oziroma po nalogu bizantinskega cesarja Mihaela III. odšla na Moravsko, da bi Slovane poučevala o veri v zanje razumljivem jeziku. V ta namen sta sestavila pisavo – glagolico, v starocerkvenoslovanščino pa prevedla dele Svetega pisma. Leta 867 sta se na poti v Rim ustavila še v Spodnji Panoniji. Po Cirilu so kasneje poimenovali pisavo cirilico. To je pisava, ki se je razvila v 9. stoletju na območju Makedonije in Bolgarije, sicer pa avtor te pisave ni znan, poimenovana je le po očetu slovanske književnosti Cirilu.

Leta 1400 je bil umorjen angleški kralj Rihard II.

Leta 1404 se je rodil italijanski slikar, pesnik in filozof Leone Battista Alberti.

Leta 1602 se je rodil italijanski skladatelj Francesco Cavalli.

Leta 1779 so domorodci na Havajih ubili angleškega kapitana in raziskovalca Jamesa Cooka. Odkril je vzhodno obalo Avstralije, Novo Zelandijo in številna otočja v Tihem oceanu. Priplul je vse do južnega tečajnika in ugotovil, da orjaške in v legende zavite južne celine Terre Australis sploh ni. Ob severozahodni obali Severne Amerike je plul vse do Beringovega preliva.

Leta 1849 je v New Yorku James Knox Polk postal prvi predsednik ZDA, ki so ga fotografirali.

Leta 1876 je Alexander Graham Bell predstavil prvi uporaben telefon.

Leta 1895 so v londonskem gledališču St. James prvič izvedli dramo Oscarja Wilda Pomembno je imenovati se Ernest (The Importance of Being Earnest).

Leta 1918 je v kinematografe prišel film Tarzan of the Apes.

Leta 1914 se je rodil slovenski narodni heroj Boris Kraigher.

Leta 1918 je Rusija uvedla gregorijanski koledar.

Leta 1929 je skupina moških, ki jih je verjetno najel mafijski vodja Al Capone, umorila sedem članov konkurenčne mafijske skupine Georgea Morana. Dogodek je postal znan kot pokol na dan svetega Valentina.

Leta 1931 se je rodil se je atlet Stanko Lorger. Od leta 1951 do 1962 je bil član jugoslovanske atletske reprezentance. Na evropskem prvenstvu leta 1958 je osvojil srebrno medaljo na 110 metrov z ovirami. Na olimpijskih igrah leta 1956 je bil peti. Član celjskega Kladivarja, dvakratni športnik Jugoslavije (1958, 1959) je imel kar 18 let v lasti jugoslovanski rekord na 110 metrov ovire: 13,8.

Leta 1944 se je rodil angleški filmski režiser Alan Parker.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Rostov in Vorošilovgrad.

Leta 1945 so se Čile, Ekvador, Paragvaj in Peru pridružili OZN-ju.

Leta 1945 se je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt sešel s savdskim kraljem Ibn Savdom na ladji USS Quincy in tako tudi uradno začel diplomatske odnose med državama.

Leta 1946 je bila nacionalizirana banka Anglije.

Leta 1946 so na univerzi v Pensilvaniji razkrili računalnik ENIAC (okrajšava za Electronic Numerical Integrator and Computer).

Leta 1948 je umrl nemški fotograf Hugo Erfurth.

Leta 1949 je bil prvič sklican izraelski parlament - kneset.

Leta 1956 je Nikita Hruščov ob začetku 20. kongresa sovjetske komunistične partije tajno obsodil Stalinov režim.

Leta 1956 je umrl slovenski pesnik Fran Eller.

Leta 1959 se je rodila kanadska sopranistka Renee Fleming.

Leta 1975 je umrl angleški pisatelj, filozof in biolog sir Julian Sorell Huxley.

Leta 1984 sta angleška umetnostna drsalca Jayne Torvill in Christopher Dean sta na olimpijskih igrah uprizorila nepozabno predstavo. Ob zvokih Ravelovega Bolera sta osupnila vse, tudi sodnike, ki so jima podelili same šestice. Torvillova in Dean sta skupaj prvič nastopila leta 1975. Pet let kasneje sta bila na olimpijskih igrah peta. Takrat sta se odločila, da pustita službo in se posvetita le drsanju. Nagrada je prišla v Sarajevu, za svoj šov pa sta med drugim prejela tudi priznanje BBC-jeva osebnost leta.

Leta 1989 je voditelj iranske islamske republike pozval muslimane vsega sveta, naj ubijejo britansko-indijskega pisatelja Salmana Rushdieja. Na njegovo glavo je razpisal tudi 10 milijonov nemških mark nagrade zaradi romana Satanski stihi, s katerimi naj bi žalil islamsko vero.

Leta 2004 je 34-letni kolesar Marco Pantani v Riminiju umrl zaradi srčnega zastoja, ki je bil posledica vdora krvi v pljuča in velikega možganskega edema. Italijanski zvezdnik je leta 1998 postal zmagovalec dirke po Italiji in Franciji. Bil je specialist za gorske etape. Dosegel je 36 etapnih zmag. Leta 1997 je vzpon na Alpe d'Huez zmogel v 37 minutah in 35 sekundah, kar je še vedno rekord.

Leta 2005 je Primož Brezec v Ligi NBA zbral 18 skokov, kar je še vedno njegov osebni rekord. Za Charlotte je dodal še 10 točk, vendar pa je s trojko Nicka Van Exla ob sireni z 90:87 zmagal Portland.

Leta 2007 je Norvežan Aksel Lund Svindal na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju osvojil zlato medaljo v veleslalomu. Mitja Valenčič je v Äreju osvojil deveto mesto.

Leta 2010 je na šprintu biatloncev na olimpijskih igrah po vremenski loteriji senzacionalno slavil Francoz Vincent Jay. Klemen Bauer je bil četrti, za Jakovom Fakom, ki je takrat nastopal še za Hrvaško, je zaostal le 3,4 sekunde.