Britanski kolesar se je potegoval za skupno zmago. Po nekaj slabših nastopih (predvsem zaradi zdravstvenih težav) je napadel v 13. etapi. Anglež si je zmage na etapi do Mont Ventouxa zelo želel, celo preveč.

V peklenski vročini je vzel amfetamine, gledalci pa so mu med vožnjo navkreber postregli še z vinom. Dolgo časa je vodil, a so ga štirje kolesarji na vzponu na 1909 metrov visok vrh prehiteli. Slaba dva kilometra pod vrhom je sestopil s kolesa, odpeljal še 500 metrov, a se nato mrtev zgrudil.

Obdukcija je pokazala, da je bila za 39-letnika usodna mešanica amfetaminov in alkohola. Tragični dogodek je vplival na razvoj tega športa, saj je kolesarstvo šele leto pozneje uvedlo dopinške preiskave.

To je bil drugi smrtni primer na dirki. Leta 1935 je Španec Francisco Cepeda padel pri spustu s prelaza Galibier. 18. julija 1995 pa je Italijan Fabio Casartelli pri hitrosti 88 km/h padel pri spustu s Col de Portet d'Aspeta. Olimpijski zmagovalec ni nosil čelade in je umrl na kraju nesreče.

Leta 1223 je Ludvik VIII. postal francoski kralj.

Leta 1602 se je rodil francoski kardinal in državnik italijanskega rodu Giulio Raimondo Mazzarino, bolj znan kot Jules Mazarin.

Leta 1789 se je z napadom pariškega prebivalstva na zloglasno ječo in trdnjavo Bastiljo začela francoska meščanska revolucija.

Leta 1798 je bil v Združenih državah Amerike sprejet zakon, ki prepoveduje negativne izjave o oblasti.

Leta 1850 se je rodil slovenski škof in filozof Anton Mahnič.

Leta 1858 se je rodila angleška sufražetka Emmeline Pankhurst.

Leta 1867 je izumitelj Alfred Nobel v Red Hillu predstavil uporabo dinamita.

Leta 1881 je umrl ameriški razbojnik Henry McCarty ali William Henry Bonney, bolj znan kot Billy the Kid.

Leta 1889 je bila v Parizu ustanovljena II. internacionala, mednarodna organizacija socialističnih in delavskih strank.

Leta 1889 se je v Bradini rodil hrvaški ustaški zločinec, vodja NDH-ja (Neodvisne države Hrvatske) v času 1941-1945, Ante Pavelič. Pred vojno je bil v izseljenstvu, po aprilskem zlomu pa je z italijansko pomočjo ustanovil NDH. Po vojni se je znova izselil, v odsotnosti je bil obsojen na smrt. Umrl je 28. decembra 1959 v Madridu.

Leta 1905 je umrl Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar.

Leta 1912 se je rodila slovenska pisateljica Mira Mihelič.

Leta 1913 se je rodil ameriški predsednik Gerald Rudolph Ford.

Leta 1918 se je rodil sloviti švedski režiser Ingmar Bergman, ki je posnel več kot 60 filmov in režiral več kot 120 gledaliških iger.

Leta 1932 je v Ljubljani umrl slovenski botanik Franc Jesenko, ki se je ukvarjal predvsem s križanjem rastlin, zlasti pšenice in rži.

Leta 1933 so bile v Nemčiji prepovedane vse politične stranke z izjemo nacistične.

Leta 1943 so se francoski Antili pridružili svobodni Franciji.

Leta 1958 je bila v Iraku strmoglavljena monarhija, predsednik države pa je postal Abdul Karim Kassem.

Leta 1965 je Avstralec Ron Clarke na atletskem mitingu v Oslu postal prvi Zemljan, ki je 10.000 metrov pretekel hitreje od 28 minut. Tekel je 27:39,4.

Leta 1965 se je spodnji dom britanskega parlamenta izrekel za odpravo smrtne kazni. Šest dni pozneje je dal soglasje tudi zgornji dom in sprejet je bil zakon, ki je odpravil smrtno kazen.

Leta 1965 je Mariner 4 preletel Mars in posnel prve bližnje slike drugega planeta.

Leta 1966 je Američan Richard Speck v Chicagu ubil osem študentk zdravstvene nege.

Leta 1967 si je anglež Tom Simpson zelo želel zmagati etapo do Mont Ventouxa na kolesarski Dikri po Franciji. V peklenski vročini je vzel amfetamine, gledalci pa so mu med vožnjo navkreber postregli še z vinom. Simpson se je povsem izčrpan zgrudil na tla, odpovedalo mu je srce in pomoči ni bilo več. To je bil drugi smrtni primer na dirki.

Leta 1967 je umrl slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik.

Leta 1969 se je začela vojna med Salvadorjem in Hondurasom, imenovana nogometna vojna. Povod za vojaški spopad med sprtima državama latinske Amerike so bile junijske kvalifikacijske tekma za svetovno prvenstvo leta 1970 med obema državama. V petih dneh vojne je življenje izgubilo okrog 2.000 ljudi.

Leta 1977 se je rodila švedska prestolonaslednica Victoria, s polnim imenom Victoria Ingrid Alice Désirée Bernadotte.

Leta 1984 se je rodil vratar slovenske nogometne reprezentance Samir Handanovič.

Leta 2002 je bil izveden neuspešen poskus atentata na francoskega predsednika Jacquesa Chiraca.

Leta 2002 je umrl predsednik Dominikanske republike Joaquin Antonio Balaguer Ricardo.

Leta 2011 so v Turčiji kurdski uporniki vojakom v gozdnatem območju na jugovzhodu države pripravili zasedo. Umrlo je 13 turških vojakov in sedem Kurdov.

Leta 2013 je osemnajst ljudi umrlo v stampedu, ki je izbruhnil na športnem stadionu v indonezijski pokrajini Papua. Ko je sodnik boksarskega obračuna določil zmagovalca, so se ljudje začeli razburjati in metati predmete v ring, saj je lokalni boksarski ljubljenec izgubil. Veliko obiskovalcev je v paniki planilo proti izhodom s stadiona, ker pa sta bila odprta le dva od petih, je pri teh nastala gneča in zgodila se je tragedija.

Leta 2016 je za posledicami srčne kapi umrl v Argentini rojeni režiser brazilskega rodu Hector Babenco. Nadrealistična zaporniška drama Poljub ženske pajka iz leta 1985 mu je prinesla nominacijo za oskarja za najboljšo režijo.

Leta 2016 je umrl je Peter Esterhazy, eden najbolj znanih sodobnih madžarskih pisateljev. Veljal je za eno vodilnih figur madžarske književnosti 20. stoletja, njegova dela pa so prevedena v več kot 20 jezikov.

Leta 2016 je v Nici na jugu Francije med praznovanjem nacionalnega praznika dan Bastilje napadalec s tovornjakom zapeljal v množico ljudi in ubil 84 ljudi, med njimi tudi otroke. V tovornjaku so našli orožje in granate. Napad se je zgodil na Angleški promenadi (Promenade des Anglais) po ognjemetu, ko je bilo na prizorišču na tisoče ljudi. Voznik je s 25-tonskim tovornjakom skozi množico ljudi vozil dva kilometra. Med vožnjo je večkrat streljal na tri policiste, ki so ga skušali ustaviti. Napadalec je bil 31-letni Francoz tunizijskega rodu, ki so ga policisti med pregonom ustrelili.