Marx se je rodil v premožni družini v pruskem mestu Trier. Že med študijem v Bonnu in Berlinu se je navduševal nad filozofijo mladih hegeljancev. Svojo kritično misel pa je nadaljeval tudi po študiju, ko je objavljal kritične zapise v številnih časopisih. Zaradi svojih kritičnih misli in kativnosti je moral zapustiti najprej Prusijo, nato pa še Francijo in Belgijo. Nazadnje je deloval v Angliji.

Marx je bil utemeljitelj historičnega materializma. Menil je, da je celotna zgodovina, zgodovina razrednih bojev, v kapitalizmu je to bil boj med kapitalisti in delavci. Upal je, da bo ta konflikt pripeljal do svetovne politične in družbene revolucije. Sodeloval je pri oblikovanju prve internacionale v Londonu. Med številnimi njegovimi deli sta najbolj znana Kapital in Komunistični manifest

Svoja zadnja leta je preživljal v Londonu v revščini, kljub temu pa nadaljeval z razvijanjem svojh političnih in ekonomskih teorij. Umrl je v Londonu, kot oseba brez državljanstva, kjer je tudi pokopan.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 752 je umrl papež Zaharij.

Leta 1489 je ciprska kraljica Catherine Cornaro prodala kraljestvo Benetkam.

Leta 1492 je kraljica Isabella Kastiljska izdala odlok, da se mora 150 tisoč judov spreobrniti v kristjane ali pa se izseliti iz države.

Leta 1647 so v Ulmu Bavarska, Köln, Francija in Švedska podpisali mirovni sporazum.

Leta 1794 je Eli Whitney dobil patent za napravo, ki je odstranjevala semena iz bombaža.

Leta 1800 je kardinal Barnaba Chiaramonti postal papež. Ob izvolitvi je prevzel ime Pij VII.

Leta 1844 se je rodil italijanski kralj Umberto I.

Leta 1854 se je rodil nemški bakteriolog in utemeljitelj moderne kemoterapije Paul Ehrlich. Ob koncu 19. stoletja je razvil koncept selektivne toksičnosti. Leta 1909 je odkril alvarsan, arzenov derivat arsfenamin, ki so ga uporabljali za zdravljenje sifilisa. Leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1875 se je rodil slovenski botanik Franc Jesenko. Posvečal se je predvsem fiziologiji in genetiki rastlin, delal pa je poskuse s križanjem pšenice in rži.

Leta 1883 je umrl utemeljitelj historičnega materializma in znanstvenega socializma Karl Marx, avtor Kapitala. Marx se je rodil 5. maja 1918 v Prusiji. Na univerzah v Bonnu in v Berlinu je študiral pravo.

Izgnali so ga iz več evropskih držav, na koncu se je ustalil v Londonu leta 1849, kjer je živel v revščini med študijem in razvijanjem ekonomskih in političnih teorij do svoje smrti.

Marx je menil, da med delovskim razredom in kapitalisti, ki vodijo državo, obstaja nenehen konflikt. Upal je, da bo ta konflikt pripeljal do svetovne politične in družbene revolucije. Menil je, da bi delavci z združitvijo prišli do politične moči.

Marx je bil ena od ključnih osebnosti pri nastanku prve internacionale, ki so jo ustanovili v Londonu l. 1846 z namenom, da se združijo socialistične in komunistične organizacije po vsem svetu. Marx je v treh delih z naslovom Das Kapital na široko razvil svoje teorije. Knjige je po njegovi smrti uredil Friderich Engels, s katerim sta se spoznala 1842 v Parizu. Po njem se imenuje marksizem.

Leta 1903 je ameriški predsednik Theodore Roosevelt izdal odločbo, s katero je otok Pelican na Floridi razglasil za “okolje, kjer bodo ptice, ki živijo v naravi, živele in se razmnoževale”. Tako je nastal prvi narodni park za zaščito naravnih vrst.

Leta 1903 je ameriški senat potrdil pogodbo za dograditev Panamskega prekopa.

Leta 1914 se je s podpisano carigrajsko mirovno pogodbo končala prva balkanska vojna.

Leta 1924 je umrl zgodovinar France Kos, najpomembnejši in najbolj sistematičen delavec prve generacije slovenskih kritičnih zgodovinarjev.

Leta 1937 je papež Pij XI. v encikliki obsodil cerkveno in rasistično politiko nacistične Nemčije.

Leta 1939 so nemške čete okupirale češkoslovaški regiji Bohemijo in Moravsko.

Leta 1943 je Japonska Kitajski vrnila zasežena ozemlja.

Leta 1944 je zavezniško letalstvo bombardiralo Rim.

Leta 1945 so Američani po hudih in dolgotrajnih bojih z Japonci zavzeli pacifiški otok Iwo Jima.
Leta 1958 se je rodil monaški knez Albert Alexandre Louis Pierre Grimaldi, bolj znan kot Albert II.

Leta 1964 je sodišče na električni stol obsodilo Jacka Rubyja, ki je ubil atentatorja na predsednika Johna F. Kennedyja, Leeja Harveyja Oswalda.

Leta 1967 so krsto ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja preselili v stalen grob na pokopališču Arlington.

Leta 1978 so izraelske enote napadle in zasedle južni Libanon. Libanonska vlada je z območja evakuirala najmanj 100 tisoč Libanoncev, umrlo pa je okoli dva tisoč ljudi.

Leta 1979 je v bližini Pekinga strmoglavilo letalo. Letalo je zadelo neko podjetje, umrlo pa je najmanj 200 ljudi.

Leta 1980 je v bližini Varšave med zasilnim pristajanjem strmoglavilo letalo. Umrlo je 14 članov ameriške boksarske reprezentance in 73 drugih ljudi.

Leta 1984 je bil v središču Belfasta Gerry Adams, vodja Sinn Féina, v napadu nanj hudo ranjen.

Leta 1991 je bila po 16 letih v zaporu zaradi domnevnega bombnega napada na neki pub t. i. birminghamska šesterica osvobojena. Sodišče je namreč odkrilo, da je policija ponaredila dokazne materiale.

Leta 1995 je umrl ameriški fizik in astrofizik, ki je leta 1983 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, William Alfred Fowler.

Leta 1995 je ameriški vesoljec Norman Thagard postal prvi Američan, ki je na ruskem vesoljskem plovilu odpotoval v vesolje.

Leta 1998 je potres s 6,9 stopnje po Richterju stresel jugovzhodni Iran.

Leta 2004 je papež Janez Pavel II. postal papež z drugim najdaljšim mandatom v 2.000-letni zgodovini krščanske cerkve.