Palach se je rodil 11. avgusta 1948 in po končani srednji šoli postal študent zgodovine in politične ekonomije na praški Karlovi univerzi.

16. januarja 1969 je med demonstracijami ob obletnici vkorakanja vojske Varšavskega pakta na Češkoslovaško na Trgu Svetega Vaclava s samosežigom storil samomor v znak političnega protesta. Umrl je tri dni pozneje v bolnišnici. Njegov pogreb 25. januarja 1969 se je spremenil v velike demonstracije proti režimu.

Samozažigu Jana Palacha je v naslednjih mesecih sledilo še pet podobnih primerov. Med drugim se je mesec dni kasneje, 25. februarja 1969, na istem mestu sežgal študent Jan Zajic, kot zadnji pa aprila v Jihlavi Evžen Plocek. Kjub velikemu odmevu samozažigi niso uspeli spremeniti političnega položaja na Češkoslovaškem.

Prvi, ki je na tak način protestiral, je bil sicer poljski odvetnik Ryszard Siwiec, ki se je 8. septembra 1968 zažgal med žetvenim festivalom na varšavskem stadionu. Ker poljske oblasti vesti o tem dogodku niso dovolile objaviti, ni mogoče vedeti, ali je Palach vedel zanj in ali je to vplivalo na njegovo odločitev.

Leta 1412 je bila družina Medici uradno imenovana za papeževe bankirje.

Leta 1547 je Ivan IV. Vasiljevič Grozni postal ruski car.

Leta 1556 je Filip II. postal španski kralj.

Leta 1601 sta med protireformacijo ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič poklicala vse Ljubljančane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da morajo tisti, ki se takoj ne odpovedo novi veri, v šestih tednih in treh dneh zapustiti mesto.

Leta 1605 je v Madridu prvič izšel roman Don Kihot (El ingenioso hidalgo Don Quijote de la Mancha) Miguela de Cervantesa.

Leta 1728 se je rodil italijanski operni skladatelj Niccolo Piccinni, predstavnik neapeljske šole, ki je doma užival velik ugled.

Leta 1867 je v Mariboru izšla prva številka katoliškega in konservativno usmerjenega tednika za štajersko podeželje Slovenski gospodar.

Leta 1878 se je rodil slovenski skladatelj Vinko Vodopivec, ki je s svojevrstnim slogom povezoval posvetno in cerkveno glasbo.

Leta 1707 je škotski parlament s podpisom Listine o združitvi sklenil pogodbo o politični zvezi z Anglijo, ki je omogočila nastanek Velike Britanije.

Leta 1793 so na usmrtitev z giljotino obsodijo francoskega kralja Ludvika XVI.

Leta 1888 je v Celovcu umrl politik in časnikar Andrej Einspieler, organizator koroških Slovencev na političnem, prosvetnem, šolskem in cerkvenem področju ter prvi predsednik Mohorjeve družbe.

Leta 1901 se je rodil kubanski diktator Fulgencio Batista y Zaldivar.

Leta 1909 je ekspedicija, ki jo je vodil raziskovalec Ernest Shackleton, našla magnetni južni tečaj.

Leta 1920 se je prvič sešlo Društvo narodov. V njem so bili predstavniki Francije, Velike Britanije, Japonske, Belgije, Brazilije in Grčije.

Leta 1920 je bila v Združenih državah Amerike uvedena prohibicija, potem ko so natanko eno leto pred tem sprejeli zakon, ki je prepovedal pitje, izdelavo in prodajo alkohola.

Leta 1920 se je rodila Vida Lasič, ki je vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju.

Leta 1933 se je rodila ameriška pisateljica Susan Sontag, s pravim imenom Susan Rosenblatt.

Leta 1944 se je rodil se je Franc Hvasti, nekdanji kolesar, reprezentant, selektor in trener.

Leta 1945 so zavezniške sile zlomile nemško ofenzivo v Ardenih.

Leta 1945 se je Adolf Hitler z najožjimi sodelavci preselil v podzemni bunker.

Leta 1947 je bila sprejeta prva slovenska ustava, ki je bila republiška ustava v okviru federacije.

Leta 1957 je v New Yorku umrl eden vodilnih opernih in koncertnih dirigentov Italijan Arturo Toscanini.

Leta 1959 se je rodila nigerijska pevka Sade Adu.

Leta 1964 so v newyorškem gledališču St. James premierno uprizorili muzikal Hello, Dolly!.

Leta 1966 so v newyorškem Lincoln Centru odprli operno hišo Metropolitan.

Leta 1969 se je študent Jan Palach v protest proti posegu sil Varšavskega pakta, ki so zatrle reformno gibanje na Češkoslovaškem, polil z bencinom in sežgal.

Leta 1974 se je rodila britanska manekenka Kate Moss.

Leta 1992 so predstavniki Salvadorja in uporniki v Mexico Cityju podpisali sporazum, s katerim se je končala 12-letna državljanska vojna, v kateri je umrlo najmanj 75.000 ljudi.

Leta 1992 se je v Mariboru rodila pevka Maja Keuc, ki je pri 19 letih na Evrosongu zasedla 13. mesto.

Leta 2005 je Stipe Mesić drugič zapored postal predsednik Hrvaške. V drugem krogu volitev je premagal protikandidatko Jadranko Kosor.

Leta 2006 je Ellen Johnson postala prva ženska, ki je zasedla predsedniški položaj ene izmed afriških držav. Predsednica Liberije in Nobelova nagrajenka za mir je leta 2011 osvojila še svoj drugi mandat.

Leta 2007 je pri 90 letih starosti umrl eden najbogatejših Nemcev, Rudolf August Oetker, vnuk ustanovitelja podjetja Dr. Oetker.

Leta 2013 je muenchenski Bayern javnosti tudi uradno obelodanil, da bo bavarskega velikana vodil Pep Guardiola.