16. junij je namreč dan, v katerem se odvije vse dogajanje Uliksesa, dobrih 700 strani dolgega romana Jamesa Joyca, enega najpomembnejših del literature 20. stoletja. V pičlih 24 urah dogajanja in 18 poglavjih (ki so paralelna 18 epizodam Homerjeve Odiseje) protagonist, trgovski zastopnik Leopold Bloom mesto počez in podolgem prečeše tako natančno, da bi se dalo Dublin, kot je izjavil pisatelj, "če bi kdaj izginil s površja Zemlje, s pomočjo romana do potankosti rekonstruirati takega, kakršen je bil leta 1922".

Kljub pregovorni zahtevnosti romana je Joyceova novodobna epopeja uspela pritegniti domišljijo tolikih ljudi, da sta irski slehernik Leopold Bloom in njegovo blodenje nekako postala last mesta: že od leta 1954 (in petdesetletnice fiktivnega dogajanja v romanu) dalje tako 16. junija v Dublinu - od leta 2004 naprej pa tudi drugod po svetu - zaznamujejo Bloomsday.

Največje prireditve ob Bloomovem dnevu potekajo seveda v irski prestolnici, kjer tisoči romajo po Bloomovih stopinjah. Njihov dan se začne z vrčkom guinnessa pred muzejem, posvečenem Jamesu Joyceu, pred vandranjem po mestu pa je obvezen zajtrk, ki ga morajo sestavljati svinjske ledvice, pečene v posebni omaki in posute s poprom. Natanko tako je namreč svoj dan začel, uganili ste, Leopold Bloom. (Kosilo je bilo danes za "bloomovce" sendvič z gorgonzolo in kozarec burgundca v pubu Davey Byrnes.) Proti koncu dneva pa kolesarji, Dublinčani in turisti, nekateri tudi oblečeni v kostume iz edvardijanskega časa, napolnijo ulice, po katerih so se sprehajali liki iz Uliksesa.

Leta 1216 je umrl Lotario de Conti, bolj znan kot papež Inocenc III.

Leta 1487 se je z bitko pri Stoke Fieldu končala vojna vrtnic.

Leta 1586 je Marija I. priznala Filipa II. za svojega naslednika.

Leta 1591 se je na Kreti rodil judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik Josip Salomon Delmedigo.

Leta 1654 je odstopila švedska kraljica Kristina.

Leta 1671 so javno razčetverili uporniškega voditelja donskih kozakov, Stjenka Razina. V letih 1667-1669 je zasedel Povoljžje in prodrl do Kaspijskega jezera, leta 1670 je zasedel Astrahan, Saratov in Samaro, premagan je bil pri Simbirsku, leto pozneje pa je padel v roke carski vojski.

Leta 1745 so britanske čete zasedle otok Cape Breton.

Leta 1746 sta Avstrija in Sardinija v bitki pri Piacenzi premagali Francijo in Španijo.

Leta 1779 je Španija napovedala vojno Veliki Britaniji in začela oblegati Gibraltar.

Leta 1826 je turški sultan Mahud II. razpustil janičarske enote. Čete so bile ustanovljene v 14. stoletju.

Leta 1829 se je v Arizoni rodil znameniti apaški poglavar Goyathlay, z drugim imenom Geronimo. Geronimo se je več let upiral ameriškim naseljencem in jih napadal.

Leta 1836 se je z ustanovitvijo Združenja londonskih delovnih ljudi začelo čartersko gibanje.

Leta 1846 je bil Giovanni Maria Mastai Ferretti izvoljen za papeža. Ob izvolitvi si je nadel ime Pij IX.

Leta 1884 je v Coney Islandu, ameriški zvezni državi New York, začel voziti prvi vlak smrti.

Leta 1891 je bil John Joseph Caldwell Abbott izvoljen za tretjega kanadskega premierja.

Leta 1903 je bilo ustanovljeno podjetje Ford Motor Company.

Leta 1912 so Josip Tičar, Josip Demšar in Josip Stojc v Kranjski Gori ustanovili prvo gorsko reševalno službo v Sloveniji.

Leta 1922 je stranka Sinn Fein zmagala na irskih volitvah.

Leta 1930 je umrl ameriški podjetnik in izumitelj Elmer Ambrose Sperry.

Leta 1940 je maršal Henri Philippe Pétain postal premier vichyjske Francije, potem ko je Nemčija prodrla daleč na francosko ozemlje. Nemčijo je takoj zaprosil za premirje.

Leta 1940 so komunisti prevzeli oblast v Litvi.

Leta 1941 sta tretji rajh in Turčija podpisala sporazum o nenapadanju.

Leta 1944 sta na Visu Tito in Šubašić podpisala sporazum o ustanovitvi begunske vlade. Sestavljali naj bi jo demokrati, ki se niso pregrešili med vojno. Vlada pa naj bi s posebno deklaracijo priznala pridobitve NOB-ja. NKOJ je soglašal, da bo o državni ureditvi dokončno odločalo ljudstvo celotne države po osvoboditvi.

Leta 1955 je papež Pij XII. izobčil Juana Peróna.

Leta 1958 so sovjetske čete usmrtile madžarskega komunističnega politika, predsednika vlade 1953-1955 in enega glavnih voditeljev protisovjetske vstaje leta 1956, Imreja Nagya.

Leta 1963 je Rusinja Valentina Vladimirovna Tereškova z Vostokom 6 kot prva ženska poletela v vesolje. Na svojem poletu je 48-krat obkrožila Zemljo.

Leta 1966 se je rodil češki atlet Jan Železny. Velja za najboljšega metalca kopja vseh časov. V karieri je kar 52-krat vrgel prek 90 metrov, vsi ostali atleti skupaj niso niti približno tolikokrat presegli te meje. Maja 1996 je na mitingu v Jeni postavil neverjeten svetovni rekord (98,48 m), ki se mu nihče ni uspel niti približati. Na olimpijskih igrah je debitiral leta 1988 v Seulu, ko je bil srebrn, potem pa je v Barceloni, Atlanti in Sydneyju trikrat zapored zmagal. Svetovni prvak je postal v letih 1993, 1995 in 2001. Po evropskem prvenstvu 2006 v Göteborgu, kjer je osvojil srebro, je končal kariero.

Leta 1972 je policija v Langenhagnu aretirala teroristko Ulrike Meinhof.

Leta 1976 so se v Sowetu v Južnoafriški republiki začeli študentski nemiri proti apartheidu.

Leta 1977 je umrl nemško-ameriški fizik Wehrner von Braun, ki je v Nemčiji sodeloval pri izdelavi samodejno vodenih raket na tekoče gorivo V-2, po vojni pa je v ZDA sodeloval pri projektu Apollo. Rodil se je 23. marca 1912.

Leta 1977 je Leonid Iljič Brežnjev postal predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze.

Leta 1983 je Jurij Vladimirovič Andropov postal predsednik Sovjetske zveze.

Leta 1985 je američan Willie Banks v na mitingu v Indianapolisu v troskoku postavil svetovni rekord (17,97 m). 10 let staro rekordno znamko Brazilca Joaa Carlosa de Oliveire je popravil za 8 cm. Rekord Banks je zdržal do leta 1995, ko je v Salamanci Jonathan Edwards skočil 17,98.

Leta 1996 je kajakaš Fedja Marušič zmagal na tekmi za svetovni pokal v slalomu na divjih vodah v Augsburgu. Na koncu je imel stotinko sekunde prednosti pred Nemcem Jochenom Lettmannom

Leta 1999 je bil Thabo Mvuyelwa Mbeki izvoljen za predsednika Južnoafriške republike.

Leta 1999 je ameriški šprinter Maurice Greene na mitingu v Atenah postavil svetovni rekord v teku na 100 metrov (9,79). Za 5 stotink je zrušil rekord Kanadčana Donovana Baileyja, ki je bil dosežen na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996.

Leta 1999 je trener Phil Jackson podpisal triletno pogodbo z Los Angeles Lakersi. Po šestih naslovih v osmih letih s Chicago Bullsi, se je preselil k Jezrnikom in poskrbel za pravi preporod ekipe. Že v prvi sezoni pod vodstvom Jacksona so Lakersi po 12 letih osvojili naslov prvaka, ki so ga ponovili tudi leta 2001 in 2002. Po porazu v finalu leta 2004 z Detroitom (1:4 v zmagah) in sporih med zvezdnikoma Kobejem Bryantom in Shaquillom O'Nealom je odšel in se junija 2005 znova vrnil. 14. junija 2009 je Lakerse popeljal do 15. naslova, zanj pa je bil to deseti prstan v vlogi trenerja. Leto kasneje je uspeh z Lakersi ponovil še zadnjič.

Leta 2001 sta se na Brdu pri Kranju srečala ameriški predsednik George Walker Bush in ruski predsednik Vladimir Vladimirovič Putin.

Leta 2003 je Miroslav Blažević podpisal dveletno pogodbo z Muro. V Murski Soboti so imeli po prihodu predsednika Georga Subana velike načrte.

Čiro se v Prekmurju ni zadržal dolgo časa. Po porazu v pokalni tekmi proti Nafti (1:3) je odšel, tudi v prvenstvu pa ekipa ni blestela. Olimpija je v Fazaneriji zmagala kar s 4:0.