Hallerstein se je rodil v plemiški družini očetu Janezu Ferdinandu baronu Hallerju pl. Hallersteinu in materi baronici Mariji Suzani Elizabeti, rojeni Erberg. Tako kot mnogi njegovi sorodniki je tudi on 27. oktobra 1721 vstopil v jezuitski red na Dunaju. Matematično in astronomsko izobrazbo si je pridobil na Dunaju in v Gradcu. Prošnjo za odhod v misijone je poslal z Dunaja 8. oktobra 1727. Želja pa se mu je uresničila osem let pozneje. Leta 1734 se je v Judenburgu pripravljal na redovno zaobljubo, nato pa odšel v Temišvar, kjer je vodil Kongregacijo smrtnega boja. Želja postati misijonar se mu je uresničila leta 1735.

Zaradi neugodnih razmer za misijonarje na Kitajskem se je septembra 1735 sam ali skupaj z redovnim bratom, dunajskim jezuitom Lambeckhovnom, ki mu je bil tudi sopotnik na nadaljnji poti, odpravil prek Trsta v Genovo. Po dvotedenskem počitku sta zapustila Genovo 30. oktobra z angleško trgovsko ladjo Penelope, namenjeno v Lizbono na Portugalsko.

Po smrti kitajskega cesarja Jongdženga sta se 24. aprila 1736 odpravila na Kitajsko. Vmesna postaja je bila portugalska kolonija Goa, kjer je končno opravil slovesno zaobljubo. Od tam je odpotoval naprej v Macao, od koder je bil 1. marca 1739 poklican na kitajski dvor v Peking.

V tem času je bil za cesarja imenovan Čianlong. Hallerstein je sprva kot prisednik deloval v astronomskem in matematičnem oddelku, po smrti vodje oddelka misijonarja Ignaca Köglerja 3. junija 1746 pa je postal njegov predstojnik in mandarin 5. stopnje. V tem času se je Hallerstein prek misijonarja Gaubila, predstojnika francoskih jezuitov, seznanil in tesno sodeloval s predstavniki ruske akademije v Peterburgu. Po letih sodelovanja je 1762 postal njen častni član, 1765 pa zunanji član te akademije. Po povabilu londonske Kraljeve družbe pekinškim jezuitom k sodelovanju 1746 si je Hallerstein začel dopisovati tudi z njo, dve leti pozneje pa še s pariško akademijo.

Z leti je število misijonarjev na Kitajskem upadlo, 12. novembra 1774, kmalu po njegovi smrti, pa je bil jezuitski red na Kitajskem ukinjen.

Po njem se od 6. avgusta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga 24. januarja 1999 odkrili astronomi z Observatorija Črni Vrh.

Drugi dogodki na današnji dan ....

Leta 1227 se je umrl mongolski kan, ki se je rodil z imenom Temučin in je eden najbolj znamenitih in uspešnih vojskovodij v zgodovini. Še preden je postal kan, je Temučin združil številna plemena severovzhodne in srednje Azije in napadel Kitajsko, pozneje pa se je usmeril tudi na zahod in jug.

Mongolski imperij (1206-1368) je obsegal velik del današnje Kitajske, Rusije, Mongolije, Ukrajine, kavkaških držav, Irana, Iraka, Kuvajta, Turčije, Kazahstana, Uzbekistana, Pakistana, Afganistana, Turkmenije in obeh Korej.

Leta 1503 je umrl Španec Rodrigo de Borja y Doms, bolj znan kot papež Aleksander VI.

Leta 1559 je umrl Italijan Gianni Carafa, bolj znan kot papež Pavel IV.

Leta 1587 se je rodil prvi otrok angleških priseljencev v novem svetu - Ameriki, Virginia Dare.

Leta 1750 se je v Lignanu rodil italijanski skladatelj in dirigent Antonio Salieri. Bil je Beethovnov, Schubertov in Lisztov učitelj ter Mozartov tekmec. Znana je njegova opera Danaide. Salieri je umrl 7. maja 1825 na Dunaju.

Leta 1812 je Napoleonova vojska pri Smolensku premagala Ruse.

Leta 1830 se je v Schönbergu rodil cesar Franc Jožef I., ki je uradno zavladal 2. decembra 1848. Prestol je zasedel, potem ko Ferdinand I. Habsburški zaradi božjastnih napadov ni bil zmožen opravljati svojih nalog.

Med vladanjem Franca Jožefa I. je bila habsburška monarhija izrinjena iz Nemčije, v vojnah z Italijo, Francijo in Prusijo pa je izgubila Benečijo in Lombardijo. Po berlinskem kongresu leta 1878 je zasedla Bosno in Hercegovino, priključila pa jo je leta 1908.

Franc Jožef I. je vladal do svoje smrti leta 1916, ko je bil star 68 let. Tri leta po njegovi smrti, 21. novembra 1919 , pa je na Dunaju habsburško cesarstvo razpadlo.

Leta 1850 je v Parizu umrl francoski pisatelj Honore de Balzac.

Leta 1896 si je Francija priključila Madagaskar, leta 1946 je postal čezmorsko ozemlje, neodvisen pa je postal šele 26. junija 1960. Po državnem udaru leta 1972 je veljala socialistična družbena ureditev, leta 1992 pa so sprejeli novo demokratično ustavo.

Leta 1905 se je v Žagi na Tolminskem ob Soči rodil slovenski pisatelj Oskar Hudales.

Leta 1933 se je v Parizu rodil filmski režiser in scenarist poljskega rodu Roman Polanski. Režiser je leta 1959 diplomiral na filmski akademiji v poljskem mestu Lodz, kmalu po diplomi pa je nase opozoril s serijo kratkih filmov. Leta 1962 je predstavil svoj prvi pomembnejši celovečerec, ki je bil obenem prvi večji poljski film, posnet po koncu druge svetovne vojne. To je bil film Nož v vodi.

Izjemen uspeh je Polanski dosegel leta 1979, ko je bil njegov film Tess nagrajen s kar nekaj oskraji, na prvega oskarja za najboljšega režiserja pa je moral Polanski počakati do leta 2003, ko mu je tako želeno priznanje prinesel film Pianist. Med filmi Romana Polanskega velja sicer izpostaviti vsaj še domiselno grozljivo komedijo Ples z vampirji, Kitajsko četrt in njegov zadnji film Oliver Twist.

Življenje Romana Polanskega je zaznamovalo tudi nekaj nič kaj prijetnih dogodkov. Leta 1969 je njegovo ženo ubila 'klika' zloglasnega Charlesa Mansona, leta 1978 pa so Polanskega obtožili splonega občevanja s komaj 13-letnim dekletom. Zaradi obtožbe je Polanski pobegnil v Evropo in se do danes ni vrnil v Združene države.

Septembra 2009 je Polanskega aretirala švicarska policija, medtem ko se je udeležil filmskega festivala v Zürichu na podlagi trideset let stare ameriške tiralice. Sodne oblasti v Los Angelesu so podale zahtevo po izročitvi, saj so želele, da režiser odsluži kazen, Švica pa je julija odločila, da ga ne bo izročila ameriškim oblastem.

Leta 1934 je v gorički vasi Ženavlje zasilno pristal stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema Maxom Cosynsom in Neremom van der Elstom.

Leta 1942 so Jožeta Lacka, borca za delavske in kmečke pravice, ki je v ptujskem okraju uspešno vodil boj proti okupatorju, in so ga 10. avgusta istega leta prijeli, zaprli v ptujski zapor in mučili, ubili okupatorji. Rodil se je 17. 11. 1894 v Kicarju v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno se je nastanil v Novi vasi pri Ptuju. Sledil je ideji socializma. Od maja leta 1941 je zbiral zavedne Slovence za Osvobodilno fronto. Spomladi leta 1942 je s člani ptujskega okrožnega komiteja ustanovil slovenskogoriško partizansko četo, ki se je imenovala Lackova četa.

Leta 1943 so se začela tajna ameriško-italijanska pogajanja o premirju.

Leta 1943 je Portugalska dovolila, da ZDA postavijo vojaška oporišča na Azorih.

Leta 1966 so se na Kitajskem pojavile prve Rdeče brigade, skupine mladih revolucionarjev, ki so spontano delovali in se borili proti upravi in inteligenci. Včasih so delovali celo mimo navodil partijske centrale. Delovali so v šolah, univerzah, tovarnah in ljudskih komunah. Prišlo je do velikih izgredov proti tujim predstavnikom, uničevali so kulturne spomenike, zapletli pa so se tudi v boje za oblast z lokalnimi in regionalnimi partijskimi voditelji in sprožili številne čistke. Pekinška oblast je od vojske zahtevala, da podprejo revolucionarno frakcijo v boju proti starim kadrom. Ko so pripadniki Rdeče garde postali nevarni samemu vodstvu, so jih začeli ukinjati.

Leta 1978 je sovjetska atletinja Vilma Bardauskiene v skoku v daljavo, kot prva ženska preskočila mejo sedmih metrov

Leta 1998 je tedanji ameriški predsednik Bill Clinton javno priznal, da je imel "neprimerne odnose" s praktikantko v Beli hiši, Moniko Lewinsky.

Leta 1999 so slovenski nogometaši v srečanju kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2000 v Ljubljani premagali Albanijo z 2:0.

Leta 1999 je bila Merlene Ottey pozitivna na dopinški kontroli. Trdila je, da je nedolžna, a je takoj odpovedala nastop na svetovnem atletskem prvenstvu v Sevilli. Odkrili so sledove prepovedanega anabolika nandralona. Otteyjeva, ki je kasneje začela nastopati za Slovenijo, se je uspela oprati krivde.