Rodil se je 27. junija 1862 kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in materi Neži iz Sakušaka, ki danes sodi pod občino Juršinci. Do smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov.

V vasi Rotman v juršinski župniji se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričevalo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 na Ptuju. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec. Tam se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo do zdaj znano kolo. V naslednjih 10 letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor in naslednje leto predstavil tako avto kot motor. Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 711 so muslimani premagali Zahodne Gote.

Leta 1333 je pri Halidon Hillu potekala še zadnja bitka za škotsko neodvisnost.

Leta 1427 je umrl srbski knez Štefan Lazarević, sin kneza Lazarja, ki mu je sultan Bajazit I. ponudil vazalni položaj. Kneginja Milica in mladoletni Štefan sta ponudbo sprejela. Kot turški vazal je moral sodelovati na vojaškem pohodu v Vlaško. Sodeloval je v bitki pri Nikopolju leta 1396 in imel velike zasluge za zmago Turkov. Po angorski bitki se je Štefan osamosvojil in se približal Ogrski, ki mu je dala Mačvo in Beograd. Obnovljeno mesto je postalo njegova prestolnica, leta 1421 pa je dobil še Zeto.

Leta 1720 so v Franciji imeli prvo inflacijo v zgodovini.

Leta 1810 je umrla pruska kraljica Louise Auguste Wilhelmine Amalie.

Leta 1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt, ki je izumil revolver. Revolver so pozneje poimenovali po njem.

Leta 1819 se je rodil najpomembnejši švicarski pisatelj Gottfried Keller, predstavnik poetičnega realizma. Njegovi najbolj znani deli sta avtobiografski roman Zeleni Henrik in Züriške novele.

Leta 1834 se je v Parizu rodil francoski slikar in kipar Edgar Hilaire Germaine de Gas, bolj znan kot Edgar Degas. Motivi njegovih slik med drugim zajemajo podobe iz sveta plesalk, gledališča in konjskih dirk

Leta 1846 se je rodil ameriški astronom in fizik Edward Charles Pickering.

Leta 1848 se je v Združenih državah Amerike začel prvi kongres žensk. Njegov namen je bil opozoriti na politične pravice žensk, ki so poudarile zahtevo po volilni pravici in enakopravnosti v družbenem življenju.

Leta 1858 se je v Gorici rodil slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist Julius Kugy. Njegov oče je bil Korošec, ki se je pisal Kugaj.

Leta 1868 se je rodil italijanski ekonomist, politik in premier Francesco Saverio Nitti.

Leta 1870 je Francija Prusiji napovedala vojno.

Leta 1873 je William Gosse kot prvi Evropejec v Avstraliji odkril Ayers Rock oziroma Uluru, kot hrib imenujejo aborigini.

Leta 1876 se je rodil avstrijski kancler Ignaz Seipel.

Leta 1877 je v prvem moškem finalu v Wimbledonu Spencer Gore premagal Williama Marshalla s 6:1, 6:2 in 6:4. Srečanje obeh Britancev si je ogledalo 200 gledalcev.

Leta 1893 se je v Bagdadiju rodil Vladimir Vladimirovič Majakovski, ruski pesnik in dramatik ter vodja futuristov. Ustvaril je komediji Velika Žehta in Stenica, z Misterijem buffo je naredil poskus nove dramatike. V Moskvi je 14. aprila 1930 naredil samomor.

Leta 1896 se je rodil škotski pisatelj Archibald Joseph Cronin.

Leta 1898 se je v Berlinu rodil nemško-ameriški filozof in sociolog Herbert Marcuse. Bil je predstavnik kritične teorije, ki je imela velik vpliv na študentsko gibanje v 60. letih.

Leta 1903 je Francoz Maurice Garin postal skupni zmagovalec prve kolesarske Dirke po Franciji. Tour je bil dolg 2.428 km.

Leta 1910 je umrl nemški astronom Johann Gottfried Galle.

Leta 1914 je umrl slovenski inženir in industrialec Janez (Johann) Puch. Puch velja za veliko osebnost - izumitelja in ustvarjalca, ki je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije.

Leta 1932 je umrl slovenski botanik Fran Jesenko.

Leta 1943 so zavezniki prvič bombardirali Rim.

Leta 1947 je umrl burmanski revolucionar Aung San.

Leta 1947 se je rodil britanski kitarski virtuoz Brian May, znan predvsem kot šlan skupine Queen. Poleg njegovih solov svet pozna tudi tip kitare, Red Special, ki ga je s pomočjo svojega očeta razvil in patentiral May. Napisal je nekaj najbolj znannih uspešnic Queenov, med drugim antologijsko We Will Rock You, pa tudi Fat Bottomed Girls, Tie Your Mother Down, Who Wants to Live Forever in I Want It All.

Leta 1979 so sandinisti v Nikaragvi strmoglavili režim, ki so ga podpirale tudi Združene države Amerike.

Leta 1980 je umrl turški premier Nihat Erim.

Leta 1984 je umrl hrvaški skladatelj Marko Tajčević. Ustvarjal je pretežno krajša glasbena dela, med katerimi so posebej zaslovele klavirske miniature sedmih balkanskih plesov. Poleg skladb za klavir je zložil tudi precej zborovskih pesmi.

Leta 1993 je eden najboljših evropskih košarkarjev Toni Kukoč podpisal osemletno pogodbo s Chicago Bullsi. Vredna je bila 17,9 milijona ameriških dolarjev. Biki so Kukoča na naboru Lige NBA izbrali že leta 1990. V letih 1996, 1997 in 1998 je Hrvat z Bullsi postal prvak.

Leta 1996 so se v Atlanti z otvoritveno slovesnostjo začele 26. poletne olimpijske igre. Olimpijski ogenj je prižgal legendarni boksar Muhammad Ali, prireditev pa je uradno odprl ameriški predsednik Bill Clinton. Na otvoritveni slovesnosti je največji aplavz požel Leon Štukelj, najstarejši še živeči olimpijec. Clinton je osupnil ob njegovem poskočnem koraku. Iger se je udeležilo 6.806 športnikov in 3.512 športnic iz 197 držav, ki so v 26 športnih panogah tekmovali v 271 disciplinah. Igre je precej očrnila eksplozija bombe 27. julija med koncertom v olimpijskem parku. Umrla je ena oseba, ranjenih pa je bilo 110 ljudi.

Leta 1997 je kenijski tekač Daniel Komen v belgijskem Hechtlu v teku na 2 milji kot prvi v zgodovini tekel pod osmimi minutami (7:58,61).