Z nepozabnim likom Tonyja Soprana, ki ga je mojstrsko upodobil kot mafijskega šefa, ki ga mučijo povsem običajne človeške težave in dileme, si je Gandolfini prislužil številna priznanja. Desetletje predvajanja Sopranovih je postavilo nove smernice ameriške televizijske drame.

Čeprav je bil na zaslonu neusmiljen mafijski šef, pa so ga v resničnem življenju opisovali kot "nežnega velikana". Rojen je bil 18. septembra 1961 v Westwoodu v New Jerseyju in se na željo staršev vpisal na univerzo Rutgers. Še preden se je s prijateljem udeležil tečaja igre v Inside the Actor Studio, je v New Yorku delal kot natakar in varnostnik v gledališču. Preboj je dosegel leta 1992 v broadwajski predstavi A Streetcar Named Desire poleg Jessice Lange in Aleca Baldwina

Po manjših vlogah je igralski preboj na velikem platnu dosegel kot zlobni gangster Virgil v filmu Tonyja Scotta Prava stvar, za katerega je scenarij napisal Quentin Tarantino, ob Bradu Pittu in Juliji Roberts je igral v filmu Mehikanka, ob Robertu Redfordu v The Last Castle, ob Johnu Travolti in Genu Hackmanu v filmu Kdo bo koga, v filmu bratov Coen Mož, ki ga ni bilo, Noč na Manhattnu Sidneyja Lumeta, Škrlatna Plima Tonyja Scotta.

Karakterni igralec, ki ga zanimajo dobre zgodbe
Šest let pozneje je male zaslone zaznamoval z likom Tonyja Soprana, za katerega upodobitev je prejel tri emmyje - 2000, 2001 in 2003. Čeprav mu je ta vloga omogočala vloge v dobičkonosnih filmih, ni nikoli pozabil svojih korenin in je raje izbiral manjše vloge ali projekte, ki so izražali njegove interese in talente. Ko se je serija Sopranovi 2007 iztekla, je Gandolfini igral v več kot ducat filmih. V 00:30 - Tajna operacija Kathryn Bigelow je odigral direktorja CIE, v Not Fade Away robatega in trmastega delavskega očeta, v politični satiri In the Loop arogantnega generala. V filmu Welcome to the Rileys je ganljivo upodobil žalujočega očeta, nekoliko filozofski je bil v Violet & Daisy, redno pa se je vračal tudi na odrske deske. Za broadwajski hit v drami Bog masakra iz leta 2009 si je prislužil tudi nominacijo za nagrado tony.

Leta 68 je rimski cesar Neron naredil samomor, potem ko so ga 9. 6. 68 gardisti strmoglavili z oblasti. S tem je izumrla julijsko-klavdijska dinastija.

Leta 1306 so bili škotski uporniki poraženi v bitki pri Methvenu.

Leta 1623 se je rodil francoski matematik, fizik in filozof Blaise Pascal.

Leta 1708 se je rodil skladatelj Johann Gottlieb Janitsch.

Leta 1764 se je rodil urugvajski narodni junak Jose Gervasio Artigas.

Leta 1792 se je v Stuttgartu rodil nemški pesnik Gustav Schwab. Študiral je filozofijo in teologijo. Priredil je več zbirk stare nemške poezije in proze. Umrl je 4. novembra 1850.

Leta 1862 je ameriški kongres ukinil suženjstvo na vseh ameriških ozemljih.

Leta 1865 so bili osvobojeni tudi sužnji iz teksaškega Galvestona.

Leta 1885 je v New York prispel Kip svobode, darilo Francije ZDA. Slavnostno so ga odprli dobro leto pozneje. Kip svobode je bil francosko darilo Američanom ob 100. obletnici deklaracije neodvisnosti, hkrati pa skupni projekt Amerike in Francije. Za sestavljanje kipa so potrebovali štiri mesece in 28. oktobra 1886 se je z desetletno zamudo le zgodilo veličastno uradno odprtje veličastnega Kipa svobode pred tisoči gledalcev.

Leta 1896 se je rodila Bessie Wallis Warfield Simpson, znana po tem, da se je angleški kralj Edvard VIII., ker se je zaljubil vanjo, odpovedal prestolu in se z njo tudi poročil.

Leta 1906 se je rodil rusko-britanski kemik Ernst Boris Chain. Za svoje delo je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za medicino za kemični del iznajdbe pri pridobivanju penicilina. Umrl je leta 1979.

Leta 1912 so v ZDA uvedli osemurni delovnik.

Leta 1930 se je rodila ameriška igralka Gena Rowlands. Igrala je v številnih filmih, ki jih je režiral tudi njen mož John Cassavetes. Med bolj znanimi njenimi filmi so: Srčne igre, Mogočni par, Zbiralec življenj in Barva ljubezni. Njeno kariero sestavljajo tudi odlični nastopi na televiziji in v gledališču.

Leta 1936 je v dvoboju za naslov svetovnega boksarskega prvaka v težki katergoriji Nemec Max Schmeling v New Yorku presenetljivo premagal Joeja Louisa.

Leta 1938 je Italija drugič zapored postala svetovni prvak v nogometu. Na stadionu Colombes v Parizu je v finalu s 4:2 premagala Madžarsko. Dvakrat sta zadela Gino Colaussi in Silvio Piola.

Leta 1944 je Rdeča armada prebila Mannerheimovo linijo.

Leta 1945 se je v Rangunu rodila burmanska aktivistka in voditeljica narodne lige za demokracijo Aung San Su Či - budistka, ki je leta 1990 osvojila nagrado saharov, leto pozneje pa Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1949 je umrl eden pomembnejših pesnikov in pisateljev hrvaške moderne, Vladimir Nazor.

Leta 1953 so v Združenih državah Amerike usmrtili zakonca Ethel Greenglas Rosenberg in Juliusa Rosenberga. Obtožena sta bila, da sta vohunila za Sovjetsko zvezo in ji izdala ameriške načrte za izdelavo atomske bombe.

Leta 1954 se je v Springfieldu rodila ameriška igralka Mary Kathleen Turner. Leta 1985 je prejela nagrado zlati globus za najboljšo glavno žensko vlogo, leta pozneje pa je isto nagrado dobila še za film Čast Prizzijevih. Skupaj z Michaelom Douglasom je zaigrala v trilogiji filmov o pustolovcu in pisateljici ljubezenskih romanov: Dragulj iz Nila, Lov na zeleni diamant in Vojna zakoncev Rose. Poleg tega je zaigrala v številnih drugih filmih, med drugim tudi v Peggy Sue se je poročila, Deviški samomori, Preprodajalci in Diplomiranec.

Leta 1957 se je rodila švedska političarka Anna Lindh, ki so jo leta 2003 umorili.

Leta 1961 je Kuvajt, nekoč britanska kolonija, postal neodvisna država in Irak je takoj zahteval njegovo priključitev, pozneje jo je umaknil, ponovil pa leta 1990, ko je iraški vodja Sadam Husein po sporu zaradi naftnih cen poslal v Kuvajt vojsko.

Leta 1962 se je rodila ameriška plesalka, koreografinja in pevka Paula Julie Abdul.

Leta 1965 so v Alžiriji odstavili predsednika Bena Belo. Predsednik novoustanovljenega revolucionarnega sveta je postal dotedanji podpredsednik Huari Bumedien. Ben Bela je ostal v hišnem zaporu do leta 1979.

Leta 1967 se je rodil smučarski tekač Bjoern Daehlie. Norvežan je najuspešnejši športnik v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Zbral je osem zlatih in štiri srebrne medalje. Prevladoval je v devetdesetih letih, ko je bil tekaški kralj iger v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu.

Leta 1970 je bil podpisan sporazum o patentnem sodelovanju.

Leta 1972 se je rodil francoski igralec Jean Dujardin.

Leta 1977 je papež Pavel VI. Johna Neumanna kot prvega Američana razglasil za svetnika.

Leta 1978 je izšel prvi strip, v katerem se je pojavil maček Garfield.

Leta 1978 se je rodil nemški košarkar Dirk Nowitzki. Kariero je začel v rodnem Würzburgu, potem pa se je brez vidnejših evropskih izkušenj podal na nabor Lige NBA. Kot devetega so ga izbrali Milwaukee Bucksi, vendar so že predtem zamenjali pravice z Dallas Mavericksi. Nowitzki se v prvi sezoni v Dallasu ni najbolje znašel, potem pa je zablestel v polnem sijaju. Leta 2002 je bil najkoristnejši igralec (MVP) svetovnega prvenstva v ZDA, Nemci pa so presenetljivo osvojili bron.

Leta 1981 je umrla nemško-britanska režiserka Charlotte Reiniger.

Leta 1983 se je rodil ameriški raper Macklemore.

Leta 1993 je umrl angleški pisatelj romanov s pesimistično osnovo in opisovanjem temnih strani človeške eksistence William Gerald Golding. Rodil se je 19. septembra leta 1911 v Saint Bolumb Minorju. Leta 1980 je prejel Bookerjevo, tri leta kasneje pa Nobelovo nagrado. Njegovi najbolj znani deli sta Gospodar muh in Zvonik.

Leta 2000 so košarkarji Los Angeles Lakersov na 6. tekmi finala Lige NBA premagali Indiano Pacerse s 116:111 in po 12 letih znova postali prvaki.

Leta 2002 je kot afganistanski predsednik prisegel Hamid Karzaj.

Leta 2003 je umrla angleška igralka Laura Sadler, rojena leta 1980.

Leta 2005 so košarkarji Zadra v zadnji peti tekmi hrvaškega prvenstva ugnali Cibono s 87:82 in osvojili prvi naslov prvaka.

Leta 2005 je Michael Schumacher v Indianapolisu dosegel 84. zmago v kariero in edino v sezoni 2005, potem ko so Michelinova moštva bojkotirala nastop.

Leta 2007 je umrl trener ameriškega nogometa Terry Hoeppner, rojen leta 1947.

Leta 2011 je bil tudi v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe s prašičjo gripo.

Leta 2011 je v 50. letu starosti umrl slovenski pevec Branko Jovanović Vunjak - Brendi. Med koncertom v Lipici mu je odpovedalo srce. Glasbenik, ki se je rodil aprila 1962 v Šentjerneju na Dolenjskem in pozneje živel v Ljubljani, se je ljubiteljem zabavne glasbe v spomin zapisal kot član zasedbe Don Juan, pozneje pa se je podal na samostojno glasbeno pot, v okviru katere je pogosto sodeloval s Koradom Buzetijem (Korado & Brendi). Med njegove največje uspešnice štejemo Rdečo rožo, Povej mi Marina, Najlepše so kelnarce, Rad bi ti rekel nekaj lepega, Zelen rožmarin, Ona sanja Pariz, Kakšna bo ta nora noč ...

Leta 2011 je umrla Jelena Bonner, 88-letna nekdanja sovjetska oporečnica in vdova Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova. Bonnerjeva, od konca 60. letih prejšnjega stoletja ostra kritičarka Sovjetske zveze in ustanovitvena članica moskovske Helsinške skupine, se je leta 1972 poročila z jedrskim fizikom in zagovornikom človekovih pravic Andrejem Saharovom. Tri leta pozneje je v imenu moža v Oslu sprejela Nobelovo nagrado za mir, saj so sovjetske oblasti Saharovu zaradi njegovih kritik režima prepovedale potovati v tujino. Bonnerjeva je njuno življenje v izgnanstvu pozneje opisala v knjigi Skupaj sama.

Leta 2012 se je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange pred izročitvijo Švedski (zaradi obtožb spolnega nasilja) zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu.

Leta 2013 je za posledicami infarkta med obiskom Italije umrl ameriški igralec James Gandolfini, zvezda serije Sopranovi. Star je bil šele 51 let.

Leta 2013 je milansko sodišče priznana modna oblikovalca Domenica Dolceja in Stefana Gabbano zaradi davčnih utaj obsodilo na leto in osem mesecev zapora. Po nekaterih podatkih sta utajila kar za milijardo evrov.