Iračani so, potem ko je bila kuvajtska vojska poražena, zajeli več tisoč tujih turistov, ki so jih kasneje izkoristili v pogajanjih.

Eden izmed vzrokov za napad na Kuvajt je bil tudi črpanje nafte. Iračani so se namreč med iraško-iransko vojno zelo zadolžili tudi pri svojih sosedih Kuvajtčanih, od katerih so si izposodili 14 milijard dolarjev. Zato so prek Opeca poskušali dvigniti ceno načrpane nafte tako, da bi zmanjšali črpanje. Namesto da bi se to zgodilo, je Kuvajt začel povečevati črpanje, tako da je cena nafte na svetovnem trgu padla. Takratni iraški predsednik Sadam Husein je Kuvajt obtožil črpanja iraške nafte.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 338 pr. n. št. je Filip Makedonski v bitki pri Keroneji premagal atensko in špartansko vojsko.

Leta 218 pr. n. št. je Hanibal pri Kanah porazil Rim.

Leta 461 je umrl rimski cesar Majorian.

Leta 1788 je za posledicami raka umrl slikar Thomas Gainsborough. Leta 1740 se je pri trinajstih letih odpravil v London, kjer je študiral likovno umetnost. Velja za najpomembnejšega portretista in krajinarja v 18. stoletju. Bil je eden od ustanoviteljev Britanske kraljevske akademije. Rodil se je 15. maja 1727 v Sudburyju.1892 se je rodil kanadski filmski producent Jack Leonard Eichelbaum, bolj znan kot Jack Warner.

Leta 1802 je Napoleon Bonaparte spremenil konzulatsko ustavo in s sklepom senata postal dosmrtni konzul, s čimer si je pridobil številna pooblastila.

Leta 1815 so Prusija, Velika Britanija, Avstrija in Rusija, ki so premagale Napoleona, podpisale sporazum in skrbništvo nad premaganim prepustile Veliki Britaniji.

Leta 1820 se je rodil irski fizik John Tyndall, ki je bil izvoljen za profesorja Kraljevega inštituta v Londonu, kasneje je postal njegov direktor. Njegovo najpomembnejše delo je tako imenovani Tyndallov fenomen - sipanje svetlobe na najmanjših delcih. Z računom pa je razložil tudi modrino neba. Dokazal pa je še, da je prah sestavljen tudi iz mikroorganizmov.

Leta 1870 je bila odprta železnica Tower Railway v Londonu, prva podzemna železnica na svetu.

Leta 1901 se je v Novem mestu rodil slovenski pisatelj, dramatik in zdravnik Slavko Grum, avtor najboljše slovenske ekspresionistične drame Dogodek v mestu Gogi.

Leta 1903 je izbruhnil ilindenski upor proti Turkom. Uporni Makedonci so pod vodstvom Nikole Kareva zavzeli Kruševo in z začasno vlado ustanovili Kruševsko republiko.

Leta 1921 je narodna skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti države pred komunisti, tako imenovano Obznano. Komunistična partija Jugoslavije je bila postavljena zunaj zakona, njenim poslancem je bila odvzeta imuniteta, vrstiti so se začele aretacije.

Leta 1921 je v Neaplju umrl najslovitejši italijanski tenorist Enrico Caruso, ki je bil tudi izvrsten igralec. Caruso velja za najpomembnejšo pevsko osebnost 20. stoletja. Rodil se je 27. februarja 1873.

Leta 1932 se je rodil britanski filmski igralec irskega rodu Peter O'Toole.

Leta 1934 je umrl nemški predsednik države od leta 1925, tj. Paul von Hindenburg. Po njegovi smrti je položaj državnega poglavarja prevzel Adolf Hitler.

Leta 1942 so nemški okupatorji požgali šest manjših vasi na območju Zlatega polja. Pogorelo je 72 hiš in 52 gospodarskih poslopij, 222 ljudi pa so odpeljali v taborišča.

Leta 1942 se je rodila čilska pisateljica Isabel Allende.

Leta 1943 je bil osvobojen Libanon.

Leta 1945 se je v Potsdamu končalo vrhunsko srečanje zmagovitih držav v II. svetovni vojni: ZDA, VB in ZSSR. S sporazumom so določili načrt o demilitarizaciji Nemčije in mejo s Poljsko, ki od takrat poteka po črti Odra-Nisa.

Druga svetovna vojna se je končala z nemško vdajo osmega maja leta 1945. Voditelji zmagovitih držav, Winston Churchill, Harry Truman in Josef Stalin, so v Potsdamu zasedali med 17. julijem in 2. avgustom istega leta.

Leta 1973 se je rodila avstralska plavalka Susan O'Neill, ki so ji pravili "Madame Butterfly", saj je bila odlična v delfinovem slogu. Osvojila je osem olimpijskih medalj, od tega zlati v Atlanti leta 1996 (200 m delfin) in v Sydneyju štiri leta pozneje (200 m prosto).

Leta 1976 je umrl nemški režiser Fritz Lang, ki je leta 1933 emigriral v Združene države Amerike. Fritz Lang velja za mojstra ekspresionističnega nemega filma. Znani so njegovi filmi Metropolis in Nibelungi I. in II. Rodil se je 5. decembra 1880.

Leta 1980 se je v Bologni zgodil eden najhujših terorističnih atentatov v Italiji. V eksploziji bombe v prepolni čakalnici na železniški postaji je umrlo 85 ljudi.

Leta 1985 je v strmoglavljenju letala L-1011 na teksaškem letališču Fort Worth v Dallasu umrlo 137 ljudi.

Leta 1986 je umrl ameriški odvetnik in protikomunistični preiskovalec Roy Marcus Cohn.

Leta 1990 je umrl ameriški skladatelj Norman Mclean.

Leta 1992 se jeVitalij Ščerbo s šestimi zlatimi medaljami postal velik junak olimpijskih iger v Barceloni. 20-letni beloruski telovadec je najprej z reprezentanco Skupnosti neodvisnih držav slavil v ekipnem mnogoboju, nato pa postal prvak v mnogoboju, na bradlji, v preskoku, na krogih in na konju z ročaji. Predtem še noben športnik ni v enem dnevu osvojil štirih zlatih olimpijskih medalj.

Leta 1997 je umrl ameriški skladatelj William Seward Burroughs.

Leta 1998 je italijanski kolesarski zvezdnik Marco Pantani v Parizu slavil skupno zmago na tritedenski Dirki po Franciji. Drugo mesto je osvojil Jan Ullrich (zaostal je 3:21), tretji pa je bil Američan Bobby Julich. Pantani, ki je umrl leta 2004, je tako zmagi na Dirki po Italiji dodal še prestižni Tour. Obeh največjih dirk v enem letu pozneje ni dobil noben kolesar več. Zadnji Italijan, ki je pred piratom zmagal na francoskem krogu, je bil Felice Gimondi leta 1965. Umrl je 14. februarja 2004.

Leta 2002 je Jure Zrimšek je na evropskem kolesarskem prvenstvu mlajših članov v kronometru osvojil bronasto medaljo. Zmagal je Šved Jonas Olsson, drugi pa je bil Rus Aleksander Brespalov. Novomeščan je na 33 kilometrov dolgi progi za zmagovalcem zaostal 26 sekund.