To je bila prva slovenska ženska smukaška zmaga. Druga je bila Avstrijka Maria Holaus, tretja pa Švicarka Lara Gut.

Drugi dogodki na današnji dan:

Leta 962 je bil kralj Oton I. okronan za prvega nemškega cesarja.

Leta 1032 je svetorimski cesar Konrad II. postal burgundski kralj.

Leta 1119 je bil za papeža izvoljen Kalist II. Njegovo pravo ime je bilo Guido, grof Burgundski. Umrl je leta 1124.

Leta 1461 je umrl Valižan Owen Tudor, ustanovitelj angleške kraljevske družine Tudor.

Leta 1502 se je rodil portugalski filozof Damiao de Gois.

Leta 1522 se je rodil italijanski matematik Lodovico Ferrari.

Leta 1536 je španski osvajalec Pedro de Medoza ustanovil današnje glavno mesto Argentine Buenos Aires - Santa Maria del Buenos Aires, ki leži v zalivu reke La Plata in ima danes več kot tri milijone prebivalcev. Mesto so Španci pozneje opustili in ga znova naselili leta 1580, leta 1776 pa so izoblikovali podkraljestvo La Plata s prestolnico Buenos Aires. Štirideset let pozneje so podkralja odstavili in Argentina je razglasila neodvisnost od Španije.

Leta 1649 se je rodil Vincenzo Marco Orsini, ki je bil leta 1724 izvoljen za papeža. Takrat je prevzel ime Benedikt XIII. Umrl je leta 1730.

Leta 1653 je uradno nastalo mesto New Amsterdam, ki se je pozneje preimenovalo v New York.

Leta 1709 so pustolovca Alexandra Selkirka rešili s samotnega otoka, kjer je pristal, potem ko se je njegova ladja potopila. Po njegovi zgodbi je Daniel Defoe napisal knjigo Robinson Crusoe.

Leta 1732 je pruski kralj Friderik Viljem I. sprejel 14.000 salzburških protestantov.

Leta 1769 je umrl papež Klemen XIII., s pravim imenom Carlo Rezzonico. Za papeža je bil izvoljen leta 1758. Rodil se je leta 1693.

Leta 1786 se je rodil francoski matematik, astronom in fizik Jacques Philippe Marie Binet.

Leta 1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom, po katerem so priznali notranjo avtonomijo Srbije v okviru beograjskega pašaluka.

Leta 1808 so francoske čete zasedle cerkveno državo, ker se je papež Pij VII. upiral udeležbi pri celinski zapori.

Leta 1812 je Rusija ustanovila svojo kolonijo, katere prebivalci so trgovali s krznom. Kolonija je ležala v bližini kalifornijskega Fort Rossa.

Leta 1848 so Združene države Amerike sklenile z Mehiko premirje v Guadelupu Hidalu; dobile so Novo Mehiko in Zgornjo Kalifornijo, Mehičani pa so se odpovedali Teksasu.

Leta 1848 je v San Francisco prispela prva ladja s kitajskimi priseljenci, ki so v novi deželi iskali bogastvo.

Leta 1852 so na londonski ulici Fleet odprli prvo javno stranišče na svetu.

Leta 1870 so znanstveniki dokazali, da je slavni cardifski velikan izrezljan iz mavca in ni - kot so menili do takrat - ostanek skeleta človeškega okostja.

Leta 1878 je Grčija razglasila vojno proti Turčiji.

Leta 1878 se je rodil francoski industrialec judovskega rodu Andre-Gustave Citroen.

Leta 1880 so v mestu Wabash v ameriški zvezni državi Indiana postavili prve elektrificirane ulične svetilke.

Leta 1899 so na konferenci avstralskega premierja, ki je potekala v Melbournu, odločili, da bodo prestolnico preselili v Canberro, ki leži med Sydneyjem in Melbournom.

Leta 1907 je umrl ruski znanstvenik Dimitrij Ivanovič Mendelejev. Mendelejev je sestavil periodični sistem kemičnih elementov. Dokazal je, da so lastnosti kemičnih elementov odvisne od njihove atomske mase. Napovedal je obstoj nekaterih, šele pozneje odkritih elementov.

Leta 1920 je Estonija podpisala mirovno pogodbo in razglasila neodvisno državo.

Leta 1926 se je rodil nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing. Predsednik je bil od leta 1974 do 1981.

Leta 1935 je v mestu Portage, ameriška zvezna država Wisconsin, Leonard Keeler prvič preizkusil poligraf.

Leta 1943 so se nacisti predali sovjetski vojski pri Stalingradu.

Leta 1945 je bil v partizanski zasedi v Stranicah ubit deželni svetnik in vodja Štajerske domovinske zveze Anton Dorfmeister.

Leta 1945 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški premier Winston Churchill odpotovala na srečanje na Jalto, kjer sta se sestala s sovjetskim voditeljem Josipom Stalinom.

Leta 1962 sta bila Pluton in Neptun v 400 letih prvič poravnana v ravno vrsto.

Leta 1967 se je rodil latvijski hokejski vratar Arturs Irbe. V Ligi NHL je v dresu San Joseja debitiral v sezoni 1991/92. Predlani je še zadnjič branil v najmočnejši hokejski ligi.

Leta 1970 je umrl angleški matematik in filozof grof Bertrand Arthur William Russell, ki je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1971 je Idi Amin Dada v Ugandi izvedel državni udar in zrušil Miltona Oboteja; kmalu nato se je polastil mesta predsednika države in vrhovnega poveljnika vojske. Iz države je pobegnil leta 1979, ko je izgubil oblast.

Leta 1972 je bilo v protestu uničeno angleško veleposlaništvo v Dublinu.

Leta 1972 je umrla nemška fizičarka Maria Göppert-Mayer, ki je leta 1963 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1980 je umrl ameriški kemik in Nobelov nagrajenec William Howard Stein.

Leta 1982 je sirska vlada ukazala vojski napad na mesto Hama. Ubitih je bilo več tisoč ljudi.

Leta 1986 so medicinsko sestro Anito Cobby našli mrtvo na travniku v Prospectu, predelu Sydneyja. Bila je oropana, posiljena in umorjena. Pozneje so pet moških - Micheala Murphyja, Garyja Murphyja, Lesa Murphyja, Micheala Murdocha in Johna Traversa - obsodili na dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta.

Leta 1989 so se po devetih letih zadnje ruske čete umaknile iz okupiranega Afganistana.

Leta 1990 je južnoafriški predsednik F. W. de Klerk dovolil uradno delovanje zveze Afriški narodni kongres. De Klerk je obljubil tudi, da bo Nelsona Mandelo izpustil iz zapora.

Leta 1995 je v 86. letu starosti umrl britanski teniški igralec Fred Perry. Med letoma 1934 in 1936 je trikrat zapored osvojil wimbledonski turnir. Dosežek je uspelo preseči šele Björnu Borgu. Perry je zadnji britanski zmagovalec v Wimbledonu.

Leta 1997 je Maročan Hicham El Guerrouj na dvoranskem atletskem mitingu v Stuttgartu za skoraj za tri sekunde izboljšal šest let star rekord Alžirca Noureddina Morcelija v teku na 1.500 metrov. El Guerrouj je progo pretekel v času 3:31,17.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju so v moškem superveleslalomu podelili dve zlati medalji, saj sta imela Avstrijec Hermann Maier in Norvežan Lasse Kjus najhitrejši čas. Aleš Brezavšček je bil 23.

Leta 1998 se je letalo DC-9-32 zaletelo v goro v bližini filipinskega Cagayana de Oro in strmoglavilo. Umrli so 104 ljudje.

Leta 2001 je na tekaškem ultramaratonu po Avstraliji, kjer je nastopal tudi Dušan Mravlje, umrl legendarni avstralski ultramaratonec, 57-letni Bryan Smith.

Leta 2002 so na smuku za svetovni pokal v St. Moritzu avstrijski smučarji zasedli prvih pet mest. Zmagal je Stephan Eberharter in si s tem že zagotovil mali kristalni globus v tej disciplini. Za njim so se zvrstili Fritz Strobl, Michael Walchhofer, Hannes Trinkl in Klaus Kröll.

Leta 2003 so Hrvaški rokometaši osvojili zlato kolajno na svetovnem prvenstvu na

Portugalskem, potem ko so v finalu ugnali Nemčijo.

V Lizboni je bilo 34:31 (20:18). V tekmi za tretje mesto je Francija s 27:22 premagala Španijo. Slovenija je osvojila 11. mesto

2005
Umrl je Nemec Max Schmeling, eden največjih boksarjev 20. stoletja. Rodil se je leta 1905, v karieri pa je od 70 dvobojev zmagal 56-krat. Njegovi borbi z Joejem Louisom sta spremenili boks in pomenita začetek velikega rivalstva med ZDA in Nemčijo. Schmelling in Louis sta se prvič spopadla leta 1936, Louis pa je takrat nepričakovano doživel prvi poraz. Čeprav je leto pozneje postal svetovni prvak, je imel Američan v mislih le to, kako se bo maščeval Schmelingu. Zadoščenje v dvoboju, ki so ga ljubitelji športa na obeh straneh Atlantskega oceana množično spremljali po radiu, je dobil 22. junija leta 1938. Adolf Hitler je Schmelingov poraz opisal kot sramoto za Nemčijo. Zadnje trenutke dvoboja je celo preprečil radijski prenos, tako da Nemci sprva niso vedeli za razplet.