Življenje leta 1871 v Doslovčah rojenega Frana Saleškega Finžgarja je bilo razpeto med pisateljevanje in "služenje Bogu"; Finžgar je namreč v več slovenskih krajih služboval kot župnik. Razvijal je tradicijo povesti za ljudstvo, v svojem pisanju pa se pogosto loti izkazovanja romantične zaverovanosti v preteklost domače pokrajine in obravnave realistične snovi iz sodobnega sveta.

Med Finžgarjevimi daljšimi besedili izstopata romana Pod svobodnim soncem in Iz modernega sveta, priznanje pa si zaslužijo tudi njegov mladinski roman Gospod Hudournik, pravljice pod skupnim naslovom Makalonca, avtobiografsko delo Mirna pota in druga dela. Leta 1951 je Fran Saleški Finžgar dobil tudi Prešernovo nagrado.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1491 se je rodil angleški kralj Henrik VIII. Kralj je postal leta 1509. Najbolj je znan po tem, da je zavrnil avtoriteto papeža in Rimskokatoliške cerkve, ki ni dovolila da bi se ločil od svoje žene Katarine Aragonske.

Leta 1740 se je v Parizu rodil markiz Donatien Alphonse Francois de Sade, francoski pisatelj, ki je zaradi svoje razuzdanosti in političnih deliktov kar 27 let preživel v zaporu. Njegovi najbolj znani deli sta Zgodba Juliette in Justine, Incest in 120 dni Sodome. Po njem je poimenovan sadizem, spolna zadovoljitev z zlorabo drugih ljudi.

Leta 1848 se je v Pragi začel slovanski kongres avstrijske monarhije. V manifestu evropskim narodom so se udeleženci izrekli za geslo “Svoboda, enakost in bratstvo”, za popolno enakopravnost vseh narodnosti ne glede na njihovo politično moč. Kongres so 12. junija prekinili in ga niso nikoli končali.

Leta 1882 je umrl Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar in voditelj. Boril se je za združeno Italijo in neodvisnost.

Leta 1891 se je v Novem mestu rodila slovenska pisateljica Ilka Vašte. Pisala je zgodovinske povesti in romane, med njimi Mejaši, Vražje dekle, Rožna devica, Sveto v zatonu, Gričarji in biografska romana Roman o Prešernu in Izobčenec o Janezu Trdini. Napisala je tudi številne spomine, mladinsko prozo in dramo.

Leta 1904 se je rodil Johnny Weissmuller, ameriški plavalec in filmski igralec, najbolj znan po filmski vlogi Tarzana, gospodarja džungle.

Leta 1924 so v Združenih državah Amerike Indijancem tudi uradno priznali ameriško državljanstvo.

Leta 1930 se je rodil slovenski filmski, televizijski in gledališki igralec Lojze Rozman. Njegova filmska kariera je zelo bogata, saj je igral v 29 filmih.

Leta 1941 se je rodil bobnar Rolling Stonesov Charlie Watts.

Leta 1942 so italijanski okupatorji v Ljubljani kot talca ustrelili pravnika in člana vrhovnega plenuma OF-a Aleša Stanovnika.

Leta 1953 so v westminstrski opatiji v Londonu okronali britansko kraljico Elizabeto II. Kronanje je bilo tudi prvi veliki dogodek, ki si ga je bilo mogoče ogledati po televiziji, prav tako pa je bil to prvi veliki dogodek v Veliki Britaniji od konca vojne.

Leta 1960 je celotni Broadway zaprl svoja vrata in odpovedal vse predstave, saj so si prišli navzkriž združenje igralcev in lastniki gledališč. To se je zgodilo prvič v 41 letih obstoja Broadwaya.

Leta 1969 je v prometni nesreči blizu Sarajeva umrl Radivoj Korać. V 60-ih letih je bil med najboljšimi jugoslovanskimi košarkarji, z reprezentanco pa je osvojil številne medalje na največjih tekmovanjih.

Leta 1978 je umrl Santiago Bernabeu, ikona madridskega Reala. V kraljevem klubu je igral, bil trener in predsednik. Po njem se še vedno imenuje štadion, na katerem je bilo nekoč prostora za 95.000 gledalcev.

Leta 1979 je papež Janez Pavel II. z obiskom rodne Poljske kot prvi papež obiskal katero od komunističnih državo.

Leta 1987 je umrl španski kitarist Andres Segovia, najpomembnejpi klasični kitarist 20. stoletja, ki je znova uvedel kitaro kot resen inštrument za koncertno glasbo.

Leta 1989 je sto tisoč prebivalcev Pekinga obkolilo okrog deset tisoč kitajskih vojakov in tako zavarovalo študente, ki so protestirali na Trgu nebeškega miru.

Leta 1990 je umrl sir Rex Harrison, ki je postal znan predvsem po svoji vlogi Henryja Higginsa v muzikalu My Fair Lady.

Leta 1994 je kolesarska Dirka po Italiji zavila v Slovenijo. Cilj 12. etape je bil v Kranju, zmagal pa je Italijan Andrea Ferrigato. Valter Bonča je prišel v cilj v glavnini in zasedel 13. mesto. Dve mesti za njim je bil Španec Miguel Indurain.

Leta 1999 je Martin Hvastija na Dirki po Italiji v vožnji na čas zasedel 4. mesto, kar je njegov največji uspeh na tritedenskih dirkah. Najhitrejši je bil Ukrajinec Sergej Gončar, drugo mesto pa je osvojil Italijan Paolo Savoldelli. Roza majico vodilnega v skupni razvrstitvi je obdržal Italijan Marko Pantani.

Leta 2002 je Slovenija na svoji prvi tekmi na svetovnih nogometnih prvenstvih s Španijo izgubila s 3:1. Edini gol je dosegel Sebastjan Cimerotič.