Skoraj 46 let za tem, ko je Martin Luther King mlajši spregovoril o svojih sanjah o dnevu, ko bodo temnopolti in belopolti Američani enakopravni, je prisegel prvi temnopolti predsednik ZDA.

Barack Hussein Obama se je rodil 4. avgusta 1961 na Havajih. Sin v Keniji rojenega temnopoltega očeta in belopolte matere iz Kansasa je z javnim delovanjem pričel kot organizator v revnejših skupnostih mesta Chicago. Diplomiral je iz prava na Univerzi Harvard, politično kariero pa je začel kot predstavnik 13. okrožja v senatu zvezne države Illinois.

Po neuspešni kandidaturi za poslanca predstavniškega doma ameriškega kongresa je bil izvoljen za predstavnika Illinoisa v ameriškem senatu, leta 2007 pa se je odločil potegovati za položaj predsednika države kot kandidat Demokratske stranke. Na volitvah 4. novembra 2008 je premagal republikanca Johna McCaina in 20. januarja 2009 prisegel za 44. predsednika ZDA.

"Jaz, Barack Hussein Obama, slovesno prisegam, da bom zvesto opravljal naloge predsednika ZDA in bom po najboljših močeh ohranjal, varoval in branil Ustavo ZDA. Naj mi Bog pomaga," so besede, ki jih je izrekel ob slovesni prisegi.

Devet mesecev po izvolitvi je Obama prejel Nobelovo nagrado za mir, 6. novembra 2012 pa je bil po porazu Mitta Romneyja izvoljen še v drugi predsedniški mandat. Obdobje njegovega predsednikovanja so zaznamovali ukrepi za ublažitev posledic svetovne gospodarske krize v ZDA, pa tudi zunanjepolitične odločitve, kot so umik oboroženih sil iz Iraka, povečanje vojaške prisotnosti v Afganistanu in posredovanje v Libiji.

Obama je svoj drugi mandat kot ameriški predsednik uradno pričel 20. januarja 2013. Prisega je morala potekati ta dan, čeprav je bila nedelja, saj ustava določa, da mora predsednik svoj drugi mandat začeti opoldne 20. januarja.

Obama je prisegel ob približno 11.55 po krajevnem času (17.55 po našem času) v skromni slovesnosti v Modri sobi Bele hiše, na kateri je bila poleg novinarjev in sodnika vrhovnega sodišča Johna Robertsa navzoča le še Obamova družina. Javna, precej veličastnejša prisega z govorom, parado in plesi, se je zgodila naslednji dan pred okoli 800.000-glavo množico na Kapitolu.

Leta 1265 je Simon de Montfort v Londonu sklical parlament, v katerem so prvič kot spodnji dom sodelovali tudi meščani.

Leta 1320 je vojvoda Wladyslaw Lokietek postal poljski kralj.

Leta 1356 je Edward Balliol odstopil kot škotski kralj.

Leta 1523 je bil Christian II. prisiljen odstopiti kot kralj Danske in Norveške.

Leta 1554 se je rodil portugalski kralj Sebastian.

Leta 1666 je umrla Anna Avstrijska, francoska regentka in žena francoskega kralja Ludvika XIII.

Leta 1667 se je končala trinajstletna vojna med Rusijo in Poljsko. Poljska je bila prisiljena popustiti in Rusiji odstopiti Kijev, Smolensk in del Ukrajine na levem bregu Dnjepra.

Leta 1716 se je rodil španski kralj Carlos III.

Leta 1745 je umrl svetorimski cesar Charles VII.

Leta 1798 se je rodil peti in hkrati zadnji teksaški predsednik Anson Jones.

Leta 1807 se je v Avstriji rodil slikar Franz Goldstein. Poleg portretov, med njimi so bili najbolj znani Prešernov, Vodnikov in Čopov, in različnih figuralnih kompozicij, je zapustil eno najobsežnejših zbirk upodobitev slovenskih krajev.

Leta 1831 so na londonski konferenci Velika Britanija, Rusija, Prusija in Francija priznale neodvisnost Belgije. Za kralja je bil potrjen Leopold I.

Leta 1839 je v bitki pri Yungayu Čile premagal združeno vojsko Peruja in Bolivije.

Leta 1840 je Williem II. postal nizozemski kralj.

Leta 1885 je L. A. Thompson patentiral tobogan.

Leta 1887 je ameriški senat dovolil vojaški mornarici, da najame Pearl Harbor kot pristanišče.

Leta 1890 se je rodil slovenski pripovednik in dramatik Fedor Gradišnik. Znana so njegova dela Tat, Sirota in Rokovnjači.

Leta 1907 je umrl ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev.

Leta 1907 se je rodil Jože Goričar, eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije.

Leta 1919 je jugoslovanski regent Aleksander Karadjordjević pooblastil Janka Brejca in Gregorja Žerjava za sestavo deželne vlade v Ljubljani.

Leta 1920 se je rodil italijanski filmski režiser Federico Fellini. S samosvojim slogom in izjemnim smislom za mizansceno, velja za začetnika poetičnega realizma v povojnem italijanskem filmu.

Leta 1930 se je rodil ameriški častnik, vojaški pilot in astronavt Edwin Eugene Aldrin mlajši, bolj znan kot Buzz Aldrin. Bil je drugi človek na Luni takoj za Neilom Armstrongom.

Leta 1931 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec David Lee.

Leta 1936 je umrl angleški kralj George V., Edvard VIII. pa je prisegel kot novi britanski kralj.

Leta 1937 so v Boci, ameriška zvezna država Kalifornija, izmerili najnižjo temperaturo v zgodovini te države. Temperatura je znašala -42,8 stopinje Celzija.

Leta 1937 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt začel svoj drugi mandat.

Leta 1943 se je začela četrta sovražnikova ofenziva (Weiss), ki naj bi uničila partizane v vzhodni Bosni, Liki in na Kordonu. V to ofenzivo sodi znamenita bitka na Neretvi in rešitev 4.000 ranjenih in bolnih partizanov ter civilistov.

Leta 1944 je angleško letalstvo odvrglo 2.300 ton bomb na Berlin.

Leta 1945 so na osvobojenem ozemlju v Cerknem pripravili prve partizanske smučarske tekme. V slalomu, patruljnem teku s streljanjem in smučarskih skokih so nastopili borci IX. korpusa. Na tekmovanju so bili tudi člani štaba XXXI. divizije, štab korpusa, angleška in sovjetska misija. Tekmovanje so morali zaradi preleta zavezniških letal enkrat prekiniti. Odmetavali so hrano, orožje in drugo opremo.

Leta 1946 je Charles de Gaulle odstopil z mesta francoskega predsednika.

Leta 1946 se je rodil ameriški filmski režiser David Lynch.

Leta 1949 se je rodila ameriška manekenka in podjetnica češkega rodu Ivana Trump.

Leta 1950 se je rodil nigerijski predsednik Mahamane Ousmane.

Leta 1958 je Elvis Presley prejel obvestilo o vpoklicu v vojsko.

Leta 1961 je demokrat John F. Kennedy prisegel kot 35. predsednik ZDA.

Leta 1969 so v meglici Rakovica odkrili prve pulzarje - zelo namagnetene, vrteče se nevtronske zvezde, ki oddajajo žarke elektromagnetnega valovanja.

Leta 1976 so Palestinci med pokolom v Damourju pobili okoli 330 maronitov.

Leta 1980 se je ameriški predsednik Jimmy Carter odločil, da bo zaradi sovjetskega posredovanja v Afganistanu napovedal bojkot poletnih olimpijskih iger v Moskvi, če se njihove čete ne bodo umaknile iz te države. Ameriški športniki se teh iger pozneje res niso udeležili.

Leta 1981 je Ronald W. Reagan prisegel kot 40. predsednik ZDA.

Leta 1981 je Iran izpustil 52 ameriških talcev, le nekaj minut preden je Reagan prisegel kot predsednik.

Leta 1986 so v ZDA prvič praznovali praznik, posvečen Martinu Luthru Kingu.

Leta 1986 sta Velika Britanija in Francija objavili načrte o gradnji tunela pod Rokavskim prelivom.

Leta 1987 se je rodil italijanski motociklistični dirkač Marco Simoncelli.

Leta 1990 se je v Beogradu začel izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije, kjer njegovi predstavniki niso mogli uveljaviti pobud za demokratično preobrazbo organizacije, zato so kongres predčasno zapustili. To je bil povod za razpad Zveze komunistov Jugoslavije.

Leta 1990 je Mateja Svet zmagala na veleslalomu za svetovni pokal v Mariboru.

Leta 1991 se je rodila tenisačica Polona Hercog.

Leta 1993 je umrla ameriška filmska igralka belgijskega rodu Audrey Hepburn, ki je za filme Sabrina (1954), Nun's Story (1959), Zajtrk pri Tiffanyju (1961) in Wait until Dark (1967) prejela nominacije za filmsko nagrado oskar.

Leta 1996 je bil Jaser Arafat izvoljen za predsednika Palestine.

Leta 1999 je kitajska tiskovna agencija China News Service objavila, da je vlada prepovedala uporabo interneta. Še posebej je to veljalo za lokale z neomejenim dostopom do spleta.

Leta 2007 je Rok Urbanc izkoristil sijajne pogoje in z izjemnim skokom (136,0 m) senzacionalno zmagal na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Zakopanah.

Leta 2009 je Barack Obama postal prvi temnopolti predsednik ZDA.

Leta 2011 so v New Yorku prijeli več kot sto mafijskih osumljencev, kar je največja akcija proti organiziranemu kriminalu v zgodovini mesta.

Leta 2013 je Barack Obama dan pred javno slovesnostjo prisegel kot ameriški predsednik in s tem uradno začel svoj drugi mandat.

Leta 2013 so pokopali posmrtne ostanke enega najbolj znanih avstralskih razbojnikov Neda Kellyja. Razbojnikovo okostje so leta 2011 našli v neoznačenem grobu v zaporu v avstralski zvezni državi Viktorija, kjer so ga leta 1880 usmrtili z obešanjem.