Leta 1785 rojeni Manzoni je v Parizu spoznal ideje razsvetljenstva in romantičnega katolištva in se navdušil za zgodovino. Bil je privrženec preporoda. Stalnice njegovih del so pravičnost, enkaost med ljudmi, zavzemanje za poniževane, domoljubje ter privrženost angažirani, v zgodovini utemeljeni književnosti. Začel je s klasicistično alegorično pesnitvijo Zmagoslavje svobode (1801), ki jo je navdihnila francoska revolucija. Nato je sledil preobrat v romantiko. Pisal je tudi politične ode, teoretske spise ter zgodovinske, moralistične in jezikovne razprave.

Leta 337 je umrl rimski cesar Konstantin Veliki. Krščanstvo je razglasil za enakopravno vero.

Leta 1455 je pri St. Albansu potekala prva vojna vrtnic, v kateri sta se za angleški prestol bojevali angleški dinastiji Lancaster in York.

Leta 1664 je bil krščen nemški kipar in arhitekt Andreas Schlüter.

Leta 1746 je umrl irski dramatik Thomas Southerne.

Leta 1762 sta Švedska in Prusija podpisali hamburški sporazum.

Leta 1808 se je rodil francoski pisatelj Gérard de Nerval.

Leta 1813 se je rodil veliki nemški skladatelj Richard Wagner. S svojim delom je bistveno reformiral operno umetnost in vanjo vnesel nekaj novih elementov. Napisal je 13 oper,
med njimi Letečega Holandca in Mojstre pevce.

Leta 1819 je parnik SS Savannah zapustil pristanišče v ameriškem mestu Savannah, zvezna država Georgia, in se odpravil na pot čez Atlantik. V angleški Liverpool je prispel 20. junija.

Leta 1843 se je rodila ameriška slikarka Mary Stevenson Cassatt.

Leta 1859 se je rodil angleški zdravnik in pisatelj Arthur Conan Doyle, ki velja za očeta detektiva Sherlocka Holmesa. Umrl je leta 1930.

Leta 1873 je umrl italijanski pisatelj Alessandro Francesco Tommaso Manzoni, čigar najbolj znamenit roman je verjetno Zaročenca.

Leta 1885 je umrl francoski romantični pisatelj, pesnik, dramatik in kritik Victor Hugo. V svojem najpomembnejšem delu, velikem romanu Nesrečniki, je Hugo uporabil kot snov socialne težave svojega časa.

Leta 1906 sta brata Wright prejela patent za svojo letečo napravo.

Leta 1907 se je rodil znani angleški igralec in režiser sir Laurence Olivier.

Leta 1912 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Herbert C. Brown.

Leta 1917 se je rodil avstrijski dirigent Georg Tintner.

Leta 1924 se je rodil francoski pevec armenskega rodu Chahnour Varinag Aznavourian, bolj znan kot Charles Aznavour.

Leta 1925 se je rodil ameriški tenorist James King.

Leta 1939 so predstavniki vlade tretjega rajha in fašistične vlade kraljevine Italije podpisali dogovor o agresivni zvezi, imenovani Os Rim-Berlin.

Leta 1943 se je rodila irska političarka in dobitnica Nobelove nagrade za mir Betty Williams.

Leta 1943 je bila razpuščena Tretja internacionala, ki je bila ustanovljena leta 1919 kot mednarodna organizacija komunističnih strank.

Leta 1946 se je rodil George Best. Nogometaš Severne Irske je največje uspehe doživel v dresu Manchester Uniteda, s katerim je leta 1968 osvojil Pokal državnih prvakov.

Leta 1947 je ameriški predsednik Harry S. Truman podpisal zakon, ki je bolj znan kot Trumanova doktrina. Z zakonom je odobril 400 milijonov dolarjev vredno vojaško in ekonomsko pomoč Turčiji in Grčiji.

Leta 1960 je južni del Čila stresel potres z močjo 9,5 stopnje po Richterju. Ta potres velja za najmočnejšega, ki so ga kadar koli zaznali.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson objavil svoj načrt, s katerim bi končali revščino in odpravili socialne razlike v državi.

Leta 1967 je v Bruslju do tal pogorela veleblagovnica Innovation. Ta požar velja za najhujšega v zgodovini Belgije. V požaru je umrlo 323 ljudi, 150 pa jih je bilo poškodovanih.

Leta 1967 je umrl ameriški pisatelj, pesnik in dramatik James Mercer Langston Hughes.

Leta 1970 se je v Londonu rodila angleška manekenka in igralka Naomi Campbell.

Leta 1970 je umrl slovenski gledališki in filmski režiser in scenograf Bojan Stupica.

Leta 1970 je umrl slovenski slikar Anton Gojmir Kos.

Leta 1972 je umrl angleški pesnik Cecil Day-Lewis.

Leta 1972 se je rodila singapurska igralka Annabel Chong.

Leta 1972 je umrla angleška igralka Margaret Rutherford.

Leta 1975 je umrl slovenski kipar Boris Kalin.

Leta 1978 se je rodila angleška manekenka, pevka in televizijska osebnost Katie Price, rojena Katie Infield, bolj znana kot Jordan.

Leta 1987 se je v Beogradu rodil teniški igralec Novak Djoković, ki je osvojil že pet turnirjev za grand slam. Leta 2008, 2011 in 2012 je postal zmagovalec Odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu, leta 2011 je dvignil pokal tudi v Wimbledonu in v New Yorku.

Leta 1990 sta se Severni in Južni Jemen združila in se preimenovala v Republiko Jemen.

Leta 1992 je umrl ameriški jezikoslovec Zellig Haris.

Leta 1992 se je po 30 letih vodenja oddaje The Tonight Show poslovil 66-letni voditelj Johnny Carson.

Leta 1992 so bili Slovenija, Hrvaška in BiH sprejeti v OZN. Slovenija je postala 176. država članica in je s tem končno pridobila možnost, da se neposredno izreka o vseh ključnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno varnost.

Leta 1996 je Zmago Sagadin spet postal trener košarkarjev Smelta Olimpije. Z ljubljanskim klubom je podpisal štiriletno pogodbo.

Leta 1996 so nogometaši Juventusa drugič postali evropski klubski prvaki. V finalnem srečanju Lige prvakov so v Rimu po streljanju enajstmetrovk premagali Ajax s 5:3. Po rednem delu in podaljšku je bilo 1:1 (Ravanelli 13.; Litmanen 41.).

Leta 1997 je umrl ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec za medicino Alfred Hershey.

Leta 1998 so severnoirski katoliki in protestanti podpisali mirovni sporazum.

Leta 2004 je umrl ameriški igralec Richard Biggs.

Leta 2004 rokometašicam Krima ni uspelo tretjič osvojiti Lige prvakinj. Na povratni finalni tekmi so na Kodeljevem izgubile s Slagelsejem z 32:36 (14:16).

Leta 2004 se je asturijski princ in španski prestolonaslednik Felipe poročil z Letizio Ortiz Rocasolano.

Leta 2004 je tornado uničil ameriško mesto Hallam, zvezna država Nebraska. V tornadu je umrl en prebivalec tega mesta. Ta tornado pa velja tudi za najširšega v premeru, saj je imel obseg 2,5 milje.

Leta 2005 je Tadej Valjavec je na 14. etapi kolesarske Dirke po Italiji osvojil drugo mesto, s čimer je izenačil najboljšo slovensko uvrstitev na največjih etapnih dirkah.